Lenarčič: Novi raziskovalni zakon je prazno satovje

Zakon iz javne razprave
Al. Ma.|30.11.2017 ob 18:08
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Lenarčič predstavlja projekcijo prihodnjega financiranja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

S predlogom zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti so nezadovoljni v raziskovalnih inštitutih in na univerzah, saj da je nedodelan, brez koncepta inovacijske dejavnosti in upoštevanja stališč delovne skupine.

Poenoteno stališče glede novega raziskovalnega zakona so predstavili direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, direktorja Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan (IJS) Gregor Anderluh in Jadran Lenarčič, rektorja ljubljanske in novogoriške univerze Igor Papič in Danilo Zavrtanik ter predsednik Inženirske akademije Slovenije Stane Pejovnik.

Zakon sploh ni dodelan, ni bil nikoli prediskutiran niti v delovni skupini niti v širši strokovni javnosti, med raziskovalci in uporabniki, je dejal Lenarčič. Zakon ne naslavlja ključnih težav slovenske znanosti, njene mednarodne konkurenčnosti in povezovanja z gospodarstvom ter vpeljuje rešitve, ki gredo po njihovem mnenju v napačno smer, je pojasnil Lenarčič, ki je v imenu inštitutov predstavil poenoteno stališče.

"Gre za etatizacijo raziskovalnih organizacij, saj se spreminja imenovanje direktorjev, ki naj bi jih imenovala vlada, kar je korak nazaj," je poudaril. Dodal je, da se ukinja financiranje programov raziskovalnih skupin, ki s 60 odstotki predstavlja glavni steber nacionalnega financiranja znanosti. Spreminja ga v institucionalno financiranje na način, ki ima lahko "poguben vpliv na kakovost in mednarodno konkurenčnost raziskovalne in razvojne dejavnosti".

Prav tako nov raziskovalni zakon po oceni znanstvene in visokošolske sfere ne postavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo, najslabše je to, da zmanjšuje avtonomnost raziskovalnim organizacijam in povečuje vpliv politike na izvajalce dejavnosti. "To se predvsem nanaša na način imenovanja direktorjev raziskovalnih zavodov, v besedilu je preveč napak, ostankov starih besedil, nedoslednosti," je dodal Lenarčič, ki je zakon označil za "prazno satovje".

(Ne)združena zakona
Lah Turnškova se strinja z omenjenimi stališči, a je hkrati kot predsednica sveta za znanost in tehnologijo spomnila, da so sprva želeli združiti oba zakona, visokošolskega in raziskovalnega, ki bi urejal raziskovalno dejavnost na vseh institucijah, tudi v gospodarstvu. "To je bilo zavrnjeno, zakon, ki je pred nami, ni usklajen z visokošolskim zakonom," je pojasnila Lah Turnškova, ki ne verjame, da bodo na decembrski seji sveta zakon potrdili.

Da zdajšnje besedilo ne sledi raziskovalni resoluciji 2011-2020, so prepričani tudi v Inženirski akademiji Slovenije. Njen predsednik Pejovnik je dejal, da zakon potrebuje temeljito prenovo in podporo raziskovalne sfere, gospodarstva in drugih uporabnikov.

Anderluh je opozoril na pomen institucionalnega financiranja, ki v predlogu zakona ni podrobno razdelano, pogreša tudi vprašanje evalvacij programskih skupin.

Univerze želijo en zakon, ki bo urejal poenoteno področje visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. "Na univerzi delujejo oboji, tako raziskovalci kot visokošolski učitelji, zato teh dveh dejavnosti ne moremo ločevati," je bil jasen rektor ljubljanske univerze Papič.

Rektorju novogoriške univerze Zavrtaniku pa se zdi grozljivo izgubljati čas z dokumentom, ki je "milo rečeno neprimeren". Poudaril je, da besedilo kaže na to, da pisci niti približno ne vedo, kako funkcionira znanstvenoraziskovalna sfera, in vnašajo rešitve, ki so se v preteklosti izkazale za neprimerne.

ARRS se do predloga ni opredelil
Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je po pregledu predloga zakona ministrstvu posredovala 16 pripomb in predlogov. Menijo, da je treba jasno opredeliti pristojnost agencije pri raziskovalni dejavnosti zlasti z vidika, da predlog ureja poleg raziskovalne tudi razvojno dejavnost, hkrati pa ne opredeljuje ločene agencije za tehnologije in inovacije.

Prav tako je treba po mnenju agencije opredeliti javno službo, odprto znanost in odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, institucionalno financiranje z ohranjanjem programskih skupin in digitalno poslovanje agencije, procesne dopolnitve in drugo.

ARRS se ni odločil za enostransko podporo ali zavračanje predloga zakona, saj proces oblikovanja novega zakona omogoča ureditev ključnih vprašanj financiranja raziskovalne dejavnosti, hkrati pa ocenjujejo, da bo treba vložiti še mnogo truda v enoznačno razumevanje omenjenih področij in zagotoviti izvedljivost načel, ki bodo dogovorjena, so še navedli na agenciji.


Z zakonom niso zadovoljne ne univerze ne inštituti. Znanost potrebuje drugačno obravnavo, sporočajo. Foto: Radio Slovenija
Predstavniki akademije in raziskovanja predstavljajo skupno stališče. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Znanost in tehnologija






Več novic