Našli fosile domnevno najstarejšega življenja na kopnem - izpred 3,5 milijarde let

V prid Darwinovi podmeni o vzniku v "topli luži"

Avstralski znanstveniki trdijo, da so našli dokaze za obstoj življenja na kopnem že pred 3,5 milijarde let, kar pol milijarde starejše od dozdajšnjih domnev. Izidi še dodatno podpihujejo domneve, da so se tedaj podobni procesi dogajali na sosednjih Marsu in Veneri.

13. maj 2017 ob 13:22
Ljubljana - MMC RTV SLO
Okrogle tvorbe v 3,48 milijarde let stari plasti kamnin v Zahodni Avstraliji so po prepričanju raziskovalcev ostanki prastarih enoceličarjev. Foto: UNSW

Poglavitna teorija o nastanku življenja na Zemlji pravi, da se je le-to pojavilo nekje na dnu oceanov, pri podvodnih toplih vrelcih, najbolj zgodaj pred 4,2 milijarde leti. Zanjo so znanstveniki našli tudi nekaj dokazov, čeravno so ti težko dostopni, redki in mestoma tudi majavi. Nič čudnega: človeštvo ima težave že pri pisanju zgodovine za zadnjih sto let, kaj šele za dolge milijarde v preteklost. Zemlja se je v tem času večinoma pregnetla, prežgala, se na visoki temperaturi stalila nazaj v magmo ali pa pod tlakom v kaj drugega (metamorfne oz. preobražene kamnine). Z njo tudi dokazi.

Najdba, ki govori v prid kopnemu izvoru
Posledično so v mogoče tudi nekatere druge razlage. Znanstveniki ne zavračajo kar z levo roko teorije panspermije, ki pravi, da je življenje vzniknilo nekje drugje v Osončju in k nam prispelo z asteroidi ali sorodnimi prišleki. Prav tako ni nemogoča možnost, da bi življenje nastalo - na kopnem. Natančneje, že znani biolog Charles Darwin je govoril o "topli luži" nekje na tleh, v kateri naj bi migotale prve biotske zadeve.

Avstralski raziskovalci z Univerze v Novem Južnem Walesu (UNSW Sydney) so zdaj prišli na dan z najdbo, ki govori v prid tej možnosti. Našli so sledi nečesa, kar je po njihovem prepričanju ostanek življenja na kopnem izpred 3,5 milijarde let.

Zadeva je presenetljiva tudi zato, ker takrat Zemlja (domnevno) še ni imela dragocenega ščita v obliki ozonske plasti. Kakršno koli življenje na kopnem bi bilo podvrženo uničujočemu, ionizirajočemu sevanju iz vesolja. Ozonska plast naj bi se pojavila šele nekje pred 600 milijoni let, ko je rastlinje s fotosintezo ozračje dovolj naphalo s kisikom. Raziskavo, objavljeno v znanstveni publikaciji Nature Communications, tudi zato velja jemati s povečano mero dvoma.

Ostaline toplih vrelcev, sledi domnevnih enoceličarjev
Kaj točno so izvedli? Kot piše v njihovem sporočilu za javnost, so za metuzalemskimi ostalinami kopali po zahodni Avstraliji, v območju Pilbara. Tam se najde kopica prastarih fosilov in podrtih je bilo že nekaj starostnih rekordov. Enocelična bitja izpred več kot treh milijard let so za seboj pustila prepoznavne značilnosti. Stromatolite, torej kamnine, ki so nastale z rastjo plasti za plastjo cianobakterij. Pa nekatere kemijske izotope in dejanske mikrofosile. Toda pri njih so doslej kot po pravilu vedno našli tudi dejavnike, ki vse te najdbe povezujejo s slanimi globinami.

Tokratna pa je raziskovalno skupino presenetila. Pri najdbi niso uspeli najti ničesar, kar bi nakazovalo na nastanek v morju. Nabrali so sledi, ki nakazujejo, da je dejansko šlo za biološko tvar, a o globokomorskih vrelcih ne duha ne sluha.

Domnevno najstarejši ostanki življenja sploh


Povedna kremenova siga

Nasprotno. Zbrane dokaze se da logično razlagati zgolj tako, da so nastali na kopnem, piše v sporočilu za javnost. Pri njih so namreč našli kremenovo sigo oziroma gejzerit. To je mineral, ki nastane le pri temperaturah blizu sto stopinj in če je v okolici dovolj tako tekočine kot kremena. Doslej so ga našli izključno v okolici kopnih vročih vrelcev ali gejzirjev. Najstarejši doslej znani primerek štele "le" 400 milijonov let, protagonist v sveži raziskavi pa kar 3,48 milijarde.

V teh plasteh so našli tako stromatolite, mikrostromatolite, palisadam podobne strukturice in dobro ohranjene mehurčke v kamnini, nastale torej iz lepljivih kapljic. V raziskovalni skupini so prepričani, da je vse našteto resnično biološkega izvora. "Strukture kažejo, kako raznoliko življenje je nekoč svoj dom našlo v teh sladkih vodah in na kopnem zelo zelo zgodaj v zgodovine Zemlje," je dejal geolog Martin Van Krankendonk, vodja centra za astrobiologijo na univerzi UNSW. Ali se s to razlago strinja tudi širša znanstvena skupnost, pa bo pokazal čas.

Strokovno podprta domišljija
Če predpostavimo, da drži, so implikacije lahko precej radikalne. Je imel Darwin prav in naši predniki res izhajajo iz toplih luž? So se od tam razmnožili še v morja - ali pa je šlo za slepo črevo evolucije, ki je odmrlo, naposled pa ga je pred okoli 400 milijoni let koloniziral konkurenčni živelj iz oceana?

Strokovno podprta domišljija najde vzporednice tudi na Marsu in Veneri. Dozdajšnja dognanja kažejo, da sta bila tudi sosednja planeta kar prvo milijardo let - podobno kot Zemlja - dokaj prijazna, polna oceanov, z dostojnim ozračjem in zaščitnim magnetnim poljem. Tudi tam so se lahko skrivali kopenski vroči vrelci in kdo ve, ali ni okoli njih kaj migotalo.

Morda bomo to kmalu izvedeli. Na Marsu je več kot dovolj dokazov o preteklih tokovih vode, ne nazadnje o njih redno poroča aktualni rover Curiosity. Bodoče marsovsko vozilo (Nasin Rover 2020) pa bi lahko pristal prav poleg mesta, ki je verjetno ostanek prastarega gejzirja. Opremljen bo tudi z orodji za geološke raziskave. Če so tam stromatoliti in druge povedne zadeve, jih bo lahko našel.

Kaj je bilo prej
Najstarejši znani ostanki življenja v oceanu so datirani v obdobje med 3,77 in 4,28 milijarde let v preteklosti, čeravno je na raziskavo priletelo precej kritik. Najstarejši nedvoumni ostanki življenja v oceanu so tako odmerjeni na 3,5 milijarde let. Prej omenjeni profesor Van Krankendonk je sicer na Grenlandiji našel domnevno 3,7 milijarde let stare morske ostanke, ki pa nimajo soglasne podpore v znanstveni skupnosti.

Obče sprejeta zgodovina živih bitij sicer pravi, da so sprva morska bitja polagoma zavzela kopno šele pred dobrimi 400 milijoni leti, torej 200 milijonov za tem, ko je bila vzpostavljena zaščitna ozonska plast.

Potrjeno najstarejši posamezni kamen šteje 4,02 milijarde let.


Odkritje potencialno bioloških sledi pri teh prastarih toplih vrelcih v Zahodni Avstraliji nam daje drugačno geološko perspektivo, ki teoriji o kopnem izvoru življenja vrača nekaj teže.

Tara Djokic, prvopodpisana avtorica


Prvopodpisana avtorica raziskave, Tara Djokic, na najdišču. Foto: Dale Anderson
Teksture kremenove sige, ki dokazujejo, da je tu obstajal topli vrelec. Foto: UNSW
Je imel Charles Darwin prav? Foto: EPA
Gejzir na Novi Zelandiji. Foto: Radio Koper

Znanost in tehnologija


Tudi s protokolom WPA2 so v brezžičnih omrežjih Wi-Fi varnostne ranljivosti

Na testu: Kozmetični popravki - Samsung Galaxy J7 (2017)

Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd

Dokazi za superzemljo na robu Osončja se kopičijo