Praznični koledar

Vukova zadužbina v Ljubljani ohranja spomin na dosežke srbskih znanstvenikov

Predavanje o Milutinu Milankoviću v Slovenski matici
Saša Banjanac Lubej, naglas@rtvslo.si|04.03.2018 ob 11:14
Ljubljana - MMC RTV SLO
Predsednik Društva Vukova zadužbina Živorad Andrejić ima v rokah dela Milutina Milankovića. Zgodovina astronomije je v slovenščini dostopna skoraj 70 let. Foto: BoBo/Bobo

Teorijo o nastanku ledenih dob in podnebnih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Nedavno so v Slovenski matici organizirali predavanje o znanstveniku, čigar ime nosijo kraterja na Marsu in Luni ter asteroid.

Letos miniva 60 let od smrti srbskega znanstvenika Milutina Milankovića – utemeljitelja astronomske teorije o nastanku ledenih dob. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini. Slovenska matica, Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti so skupaj z Vukovo Zadužbino v Ljubljani organizirali predavanje o znanstveniku, po katerem so med drugim poimenovali kraterja na Luni in Marsu ter asteroid.

Globalnega segrevanja ne gre enačiti s podnebnimi spremembami, o katerih govorimo le zadnjih 20-30 let. Milankovićevi izračuni podnebnih sprememb so bili narejeni za veliko daljša obdobja - 600.000 let. Zgodbo o srbskem znanstveniku, čigar izračune uporabljajo danes za ugotavljanje podnebnih pogojev na Marsu, si lahko ogledate spodaj.

Klimatolog, matematik, astronom, gradbenik, geofizik, reformator julijanskega koledarja – vse to je bil Milutin Milanković, akademik in predavatelj na Beograjski univerzi. Rodil se je v vasi Dalj pri Osijeku, na Hrvaškem, kjer je končal gimnazijo, študiral in doktoriral je na Dunaju. Predaval je na Univerzi v Beogradu. Dr. Aleksandar Petrović iz Centra za multidisciplinarne študije Filološke fakultete Univerze v Beogradu pravi, da je Milanković znova postavil Sonce v središče zanimanja: "Več stoletij prej je bilo odrinjeno kot vzrok za vse, kar se dogaja na našem planetu. Sonce je bilo samo po sebi umevno, Milanković pa je pokazal, da ima osrednjo vlogo pri tistem, čemur danes rečemo podnebne spremembe."

Milankovićevi izračuni za 60 milijonov let
V svojem osrednjem delu Kanon osončenja je Milanković strnil 30-letna spoznanja o astronomski teoriji podnebnih sprememb in pojasnil nastanek ledenih dob. Dokončal ga je neposredno pred vojno, saj je bilo delo v času tiska med bombardiranjem Beograda aprila leta 1941 delno uničeno. Ker je bilo napisano v nemščini, je bil Milanković kot profesor Beograjske univerze pri povojnih oblasteh "v nemilosti". Kaj torej danes vemo zahvaljujoč Milankoviću? "Vemo, kaj je vplivalo na podnebne spremembe v daljni geološki preteklosti. Delal je izračune za 600.000 let nazaj, danes lahko izračunavamo do 60 milijonov let. Prvi je izračunal osončenost na nebesnih telesih, med drugim na Luni in Marsu, in tako prispeval k njihovemu boljšemu poznavanju," pojasnjuje predsednik odbora za znanost Srbske akademije znanost in umetnosti, astronom dr. Zoran Knežević. Milankovićevi izračuni so univerzalni: ne veljajo samo za Zemljo, ampak tudi za druga nebesna telesa. Prav zaradi njegovih dognanj kraterja na Luni in Marsu pa tudi asteroid imenujejo po njem. Tovrstno priznanje se izkazuje samo tistim znanstvenikom, ki so delali v dobrobit znanosti in človeštva, med katere Milanković gotovo sodi. Več o Milutinu Milankoviću lahko preberete tukaj

Društvo Vukova zadužbina promovira znanost
Predavanje o Milankoviću je organiziralo Društvo Vukova zadužbina, ki promovira znanost.
"V srbski znanosti imamo tehnično izobražene ljudi, ki so se šolali na Zahodu. To so znanstveniki iz avstro-ogrskega kroga. Nikola Tesla in Mihajlo Pupin sta odšla v ZDA in tam opravljala poskuse, Jovan Cvijić in Milutin Milanković pa sta delovala doma, v poznejši Kraljevini Jugoslaviji," pravi predsednik Društva Vukova zadužbina Živorad Andrejić. Ob tem je spomnil, da je močan pečat znanosti pustil eden izmed aktivnih članov Vukove zadužbine, pokojni doktor Miroljub Kljajić. Kot inženir elektrotehnike je svojo raziskovalno pot začel na Inštitutiu Jozef Štefan, kjer je delal na področju regulacije sistemov s časovnimi zakasnitvami. Je začetnik razvoja sistemskega pristopa k evalvaciji hoje ter problema merjenja in kontrolnih principov. Spoznanja principov upravljanja s področja tehničnih sistemov je prenesel na modeliranje kompleksnih organizacijskih sistemov. Njegov prispevek na področju uporabe principov sistemske dinamike z namenom podpore odločanju v organizacijskih sistemih je priznan v svetovnem merilu. "Miroljub Kljajić je bil široko razgledan človek, tehnično izobražen, zelo sposoben, postal je univerzitetni profesor in dobil naziv zaslužni profesor," se je prijatelja spomnil Živorad Andrejić. Vedno je rad obujal spomine na rojstni Aleksandrovac, kar je Andrejić povzel z besedami pesnika: "Šel je v svet iskat boljše življenje, a žaluje za Moravo." Spomin na Miroljuba Kljajića ohranjamo tudi ustvarjalci oddaje NaGlas!, saj je pomagal pri njenem nastanku.


Vemo, kaj je vplivalo na podnebne spremembe v daljni geološki preteklosti. Delal je izračune za 600.000 let nazaj, danes lahko izračunavamo do 60 milijonov let. Prvi je izračunal osončenost na nebesnih telesih, med drugim na Luni in Marsu, in tako prispeval k njihovemu boljšemu poznavanju.

Dr. Zoran Knežević, SAZU, o tem, kaj danes vemo zahvaljujoč Milutinu Milankoviću.


Milanković pa je pokazal, da ima osrednjo vlogo pri tistem, čemur danes rečemo podnebne spremembe.

dr. Aleksandar Petrović, Center za multidisciplinarne študije, Filološka fakulteta, Univerza v Beogradu


Milutin Milanković je v Osijeku končal gimnazijo, študiral je na Dunaju, predaval pa v Beogradu. Prvi je izračunal osončenje Marsa in Lune zato so po njem poimenovali kraterja na teh nebesnih telesih in asteroid. Foto: BoBo/Bobo
Predsednik Odbora za znanost SAZU dr. Zoran Knežević je odličen poznavalec dela Milutina Milankovića, za katerega meni, da je zadolžil svetovno znanost in čoveštvo. Foto: BoBo/Bobo
Pokojni zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Miroljub Kljajić je pomembno prispeval k razvoju slovenske in svetovne znanosti: njegov prispevek na področju uporabe principov sistemske dinamike z namenom podpore odločanju v organizacijskih sistemih je priznan v svetovnem merilu. Foto: Osebni arhiv

Praznični koledar






Več rezultatov iskanja