Znanost in tehnologija

Pradavne ženske so bile prave hrustinje

Delo v starih časih je bilo napornejše od športnega veslanja
Al. Ma.|02.12.2017 ob 15:14
Ljubljana - MMC RTV SLO
Zmagovalna ekipa veslačic na univerzi Cambridge je slabše grajena kot običajne delovne ženske izpred 6.000 let. Foto: Cambridge University

Na univerzi Cambridge so primerjali kosti žensk izpred 6.000 let in sodobnih atletinj - veslačic. Ugotovili so, da so bila dekleta nekoč precej krepkejša, najbrž zaradi trdega vsakodnevnega dela.

Prva znanstvena primerjava kosti starodavnih in zdajšnjih žensk kaže, da so imele tiste iz zgodnjih obdobij kmetijstva roke močnejše kot tekmovalne veslačice. Raziskovalci pravijo, da ugotovitve kažejo na "skrito zgodovino" napornega ročnega dela, ki so ga opravljale ženske skozi tisočletja, piše v sporočilu za javnost Univerze v Cambridgeu. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Science Advances.

Raziskovalci Cambridgeevega oddelka za arheologijo so ocenili, da je bila ta fizična sposobnost verjetno dosežena z ročno obdelavo tal in gojenjem pridelkov ter ročnega mletja žita vsaj pet ur dnevno.

Primerjati, kar je primerljivo
Dozdajšnje bioarheološke raziskave vedenja žensk so kosti tega spola primerjale izključno z moškimi. A med spoloma obstajajo pomembne razlike, t. i. spolni dimorfizem. Moške kosti se, na primer, na obremenitve odzivajo precej drugače kot ženske.

"To je prva raziskava, ki dejansko primerja prazgodovinske ženske kosti s kostmi danes živečih žensk. Z razlago ženskih kosti v specifičnem sotvarju pridemo do uvida, kako intenzivno, raznoliko in naporno je njihovo življenje, kar nadalje namiguje na skrito zgodovino ženskega dela v tisočletjih," je dejala Alison Macintosh, glavna avtorica študije.

Analizirali sodobne veslačice in računalničarke
V študiji so uporabili računalniško tomografijo v Cambridgeevem laboratoriju PAVE. Z njo so analizirali roke in noge fizično zelo aktivnih žensk: tekačic, veslačic, nogometašic. Pa tudi tistih, ki so manj aktivne oziroma veliko presedijo. Pridobili so podatke o trdnosti kosti, ki so jih nato primerjali z izidi, pridobljenimi iz arheoloških ostankov. V tej skupini so bile ženske iz obdobja prvih kmetijskih naselbin kot najstarejše, najmlajše pa iz zgodnjega srednjega veka.

"Prehitro pozabljamo, da je kost živo tkivo, ki se odziva na napore telesa. Različne fizične sile in mišična aktivnost prispevata k obremenitvi in prilagoditvi, ki se imenuje nosilnost. Kosti se odzovejo s spreminjanjem oblike, ukrivljenosti, debeline in gostote skozi čas, da se prilagajajo ponavljajočemu se pritisku," je dejala Macintosheva.

"Z analizo značilnosti kosti današnjih ljudi, katerih redne fizične napore že dobro poznamo in jih primerjamo z značilnostmi starodavnih kosti, lahko začnemo ugotavljati, kakšne vrste dela so prednice opravljale v prazgodovini."

Kaj vse so počeli pred 7.000 leti
Macintosheva je analizirala kosti tekmovalk članic Cambridgeevega veslaškega kluba, ki so leto končale kot prvakinje in tudi postavile rekord. Žensk, ki so večinoma v svojih zgodnjih dvajsetih letih in ki vadijo dvakrat dnevno, pri čemer v povprečju preveslajo 120 kilometrov na teden.

Ženske iz mlajše kamene dobe (pred 7.000 leti), ki so bile analizirane v študiji, so imele nožne kosti podobne krepkosti kot sodobne veslačice. Toda njihove roke so bile med 11 in 16 odstotki močnejše od veslačic ter za tretjino močnejše od povprečne mladine.

Pri ženskah iz bronaste dobe (pred 4.300 in 3.500 leti) so našli večje nesorazmerje med nosilnostjo zgornjega in spodnjega dela telesa. Te ženske so imele med 9 in 13 odstotki močnejše kosti v rokah kot pa veslačice, a za 12 odstotkov šibkejše kosti nog.

Žrmlje pustijo posledice
Mogoč vzrok za silne roke je mletje žita. "Ne moremo natančno povedati, kaj je bremenilo kosti teh žensk. Vemo pa, da je bila glavna dejavnost v zgodnjem kmetijstvu mletje zrnja v moko, kar so verjetno počele ženske," je povedala Macintosheva.

"Tisočletja so zrnje trli med dvema velikima kamnoma, torej z žrmljami. V nekaterih redkih družbah, ki to še vedno počno, ženske delajo moko po pet ur na dan. Ponavljajoči se ročni gibi, neprestano trenje kamna ob kamen, je najbrž roke obremenilo podobno kot naporno veslanje, ki terja naporne premike naprej in nazaj," je dejala raziskovalka, ki sicer dvomi, da je bilo to edino utrujajoče opravilo.

"Pred izumom pluga je samooskrbno kmetijstvo vključevalo ročno sajenje, okopavanje in seveda ročno žetev. Ženske so najbrž tudi prinašale hrano ter vodo za domače živali, predelovale mleko in meso, kože in volno spreminjale v oblačila."

"Razlike v nosilnosti kosti, kot smo jih našli pri prazgodovinskih ženskah, kažejo, da so se v zgodnjem kmetijstvu opravljala zelo raznolika dela. Verjamemo, da je pravzaprav ta široka različnost vzrok za težavno razbiranje specifik oziroma posameznih opravil na podlagi kosti."

Če ni obremenitve, kosti propadajo
Prav obremenitev kosti je nujna za zdravje in obenem eden največjih problemov prihajajoče dobe potovanj po vesolju. Medtem ko se Nasa in slične agencije pripravljajo za potovanje na Mars - in dlje - obenem tuhtajo, kako ohraniti zdravje kosti. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi astronavt po slabem letu potovanja pristal na rdečem planetu in si pri tem pridelal nekaj kompliciranih zlomov. Ko namreč ni gravitacije, se kosti "prilagodijo" z manjšanjem gostote, in ni naključje, da vesolju pravijo tudi "hujša oblika osteoporoze". Astronavti na mednarodni vesoljski postaji zato vsak dan opravijo obvezno vadbo na več telovadnih napravah, ki bremenijo kosti, da bi preprečili še hujšo krnitev.


Prehitro pozabljamo, da je kost živo tkivo, ki se odziva na napore telesa. Različne fizične sile in mišična aktivnost prispevata k obremenitvi in prilagoditvi, ki se imenuje nosilnost. Kosti se odzovejo s spreminjanjem oblike, ukrivljenosti, debeline in gostote skozi čas, da se prilagajajo ponavljajočemu se pritisku.

Alison Macintosh, glavna avtorica študije.


Cele dneve se je delalo za golo preživetje. Iz rok v usta, iz klasja v žrmlje, v peč in v naslednji dan. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ena izmed ugotovitev študije potrjuje, da se kosti pri moških in ženskah razvijajo različno in se tudi precej drugače prilagajajo na obremenitve. To naj bi bilo evolucijsko povezano tako z večjo fizično močjo moških kot pripravami na reprodukcijo pri ženskah. Foto: freedigitalphotos.net

Znanost in tehnologija






Več rezultatov iskanja