So napolitanke lahko škodljivejše od cigaret?

Tarča: Transmaščobe, skrite, nevarne, legalne
Borut Janc, Tarča|16.07.2015 ob 06:50
Ljubljana - MMC RTV SLO
Dr. Steen Stender: »5 gramov zaužitih transmaščob na dan ima za srčno-žilne bolezni enake posledice, kot če bi pokadili 10 cigaret.« Foto: EPA

Napolitanke, piškoti, rogljički, vaflji, torte, pite, slane palčke, krofi, listnato testo, čips, pokovka, ocvrt krompir, margarina. Mogoč vir transmaščob, ki holesterol katapultirajo v nebo.

Danski profesor dr. Steen Stender, eden največjih strokovnjakov za transmaščobe, je nazoren: »5 gramov zaužitih transmaščob na dan ima za srčno-žilne bolezni enake posledice, kot če bi pokadili 10 cigaret.« Kot je konkretno razkril za Tarčo: ena slaščica s penastim polnilom srbskega proizvajalca za srčno-žilne bolezni pomeni toliko kot ena pokajena cigareta. Dokazano je namreč, da transmaščobe zmanjšujejo imunsko odpornost in vplivajo na težo, tako imenovani »slab« holesterol v krvi (LDL) ekstremno povečujejo, »dobrega« (HDL) pa zmanjšujejo. Nekatere države so transmaščobe že prepovedale; Slovenije ni med njimi. Zato sta proizvodnja in prodaja takšnih živil pri nas povsem zakoniti.

Balkanska maščobna pot in domači trgovci
Dr. Stender je pred tremi leti prebrskal police največjih slovenskih trgovin in našel devet izdelkov z veliko vsebnostjo transmaščob. V iste trgovine se je nato odpravil lani in januarja letos »in presenečen ugotovil, da se je število transmaščobnih izdelkov več kot podvojilo«. A ne po zaslugi slovenske prehranske in živilske industrije. »Več kot 92 odstotkov proizvodov s transmaščobami je bilo uvoženih,« pravi Stender. Od kod? Pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Med temi izdelki je kar nekaj kultnih proizvodov in blagovnih znamk. Ponudbo izdelkov s transmaščobami pa širijo tudi veletrgovci z izdelki lastnih blagovnih znamk.

Poceni maščobe za nezahtevne kupce?
Dobavna cena maščob in transmaščob je poslovna skrivnost živilske industrije. A v grobem drži, da so na primer margarine, ki vsebujejo malo ali nič transmaščob, za tretjino dražje od tistih s transmaščobami. Paradoksalno je, da so se velike družbe iz zahodne Evrope prilagodile smernicam na Zahodu in proizvajajo maščobe brez transmaščob, medtem ko njihova hčerinska podjetja v vzhodni Evropi (večinoma v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem) proizvajajo delno hidrogenirane maščobe, ki jih tržijo po zelo nizki ceni, kar je eden ključnih razlogov za njihovo obilno uporabo pri proizvajalcih v vzhodni Evropi. Korist imajo vsi v prehrambni verigi - proizvajalci maščob, dobavitelji in izdelovalci končnih proizvodov, a tudi končni kupec, ki se odloča za cenejši izdelek. Škodo pa ima potrošnikovo zdravje in z njim javno zdravstvo.

Kar jemo v Sloveniji, Avstrijci prepovedujejo
Transmaščobe boste na embalažah izdelkov in deklaracijah iskali zaman. Slovenska zakonodaja potrošnikov pred njimi ne ščiti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred devetimi leti pozvala vlade držav, naj za transmaščobe sprejmejo omejitve. Danska, ki je na tem področju orala ledino, je svoje porabnike pred njimi zaščitila že leta 2003. A ni šlo gladko. Evropska komisija je proti Danski vložila tožbo, češ da krši prost pretok blaga, a je postopek pred sodiščem nato leta 2007 ustavila in se z Dansko zaradi vse številčnejših znanstvenih dokazov o škodljivosti transmaščob - pogodila. Kot je za Tarčo povedala Judith Benedisc z avstrijskega ministrstva za zdravje, »za Avstrijce ni bilo dovolj le, da transmaščobe zapišemo na deklaracijah, kjer bi človek sam moral pogledati, ali so notri transmaščobe in koliko jih je. Transmaščobam smo postavili mejo tudi zato, da bi tako zaščitili vse sloje ljudi. Tiste, ki imajo znanje o tem, in druge, ki ga nimajo.« Podoben zakon so lani uveljavili v sosednji Madžarski. Pri nas čakamo na Evropsko unijo, ki pa omahuje in odločitev prelaga.

Tarča: Transmaščobe, skrite, nevarne, legalne

O nevarnostih transmaščob bodo v studiu spregovorili: dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, dr. Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano, dr. Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije, dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje, Tatjana Zagorc, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Ekipa Tarče je bila tudi v Zagrebu, pri enem redkih proizvajalcev slaščic, ki vsebujejo transmaščobe, in so bili pripravljeni stopiti pred kamero.


Transmaščobe so za proizvajalce zanimive ne le zato, ker so cenejše, temveč tudi zato, ker so obstojnejše in manj topne. Foto: Tarča
V ZDA pravilo označevanja transmaščob na deklaracijah velja že več let, od leta 2018 pa izdelki s preveliko vsebnostjo transmaščob ne bodo smeli več na trgovske police. Foto: Tarča

Tarča