Nekateri prebežniki na grških otokih životarijo že več kot dve leti. Foto: Reuters
Nekateri prebežniki na grških otokih životarijo že več kot dve leti. Foto: Reuters
Lezbos
Begunsko taborišče Moria na Lezbosu, ki poka po šivih. Foto: Reuters

Sodišče je odločitev sprejelo dve leti po tem, ko je Evropska unija s Turčijo sprejela dogovor, s katerim je balkanska begunska pot zamrla.

Novost sicer velja le za nove prebežnike, torej tiste, ki bodo po morju iz Turčije dosegli otoke Lezbos, Samos, Kos, Hios, Rodos in Leros v prihodnjih dneh. Novico je zato okoli 15.000 prebežnikov, ki že dve leti čakajo v negotovosti na grških otokih, sprejelo z jezo in nelagodjem, saj odločitev ne velja za nazaj, tako da bodo morali sami še naprej čakati, kako bodo rešene njihove prošnje za azil. Tisti, ki bodo na otoke prišli v prihodnjih dneh, pa bodo lahko preskočili vrsto in jih bodo grške oblasti takoj prepeljale na celino, poroča Telegraph. V begunskih taboriščih so zato izbruhnili manjši nemiri.

"Ti ljudje, ki več mesecev ždijo na otokih, so že do zdaj veliko pretrpeli, zato jih je odločitev grškega sodišča močno prizadela," je dejal član organizacije Zdravniki brez meja Luca Fontana, ki deluje na Lezbosu, kjer je v begunskem zatočišču trikrat več ljudi, kot jih objekt sprejme.

"Nezakonito in nehumano" zadrževanje
Sodišče je odločitev sprejelo na pobudo grškega sveta za prebežnike, ki že dolgo opozarja, da je nezakonito in nehumano ljudi zadrževati na otokih. "Nismo našli nobenih resnih in neizogibnih razlogov, ki bi upravičevali omejitev gibanja prebežnikov. To tudi ni v javnem interesu in ni v skladu s priseljensko politiko," je odločilo sodišče. Ljudi, ki bodo prišli na enega izmed grških otokov v Egejskem morju, tako oblasti po novem ne bodo smele več strpati v zanemarjena zatočišča v neposredni bližini počitniških naselij, ampak bodo lahko pot s trajektom nadaljevali proti pristanišču Pirej.

Jianis Balafas, namestnik grškega ministra za migracije, je napovedal, da bo odločitev sodišča "povzročila nekaj težav" in "ustvarila nove okoliščine" za prebežnike, ki se odpravljajo na pot proti Grčiji. Večina prebežnikov, ki pride v Grčijo, želi pot nadaljevati v zahodno in severno Evropo, a njihovo potovanje je mnogo težje kot leta 2015. Več držav na poti je namreč na mejah postavilo žičnate ograje in okrepilo mejni nadzor. Vprašanje je tudi, ali bodo begunski centri v osrednji Grčiji sposobni sprejeti večje število ljudi.

Neimenovani uradnik Evropske komisije je za Reuters komentiral, da so odločitev grškega sodišča sprejeli "z veliko zaskrbljenostjo".

Število prebežnikov znova raste
Število prebežnikov, ki prečkajo Egejsko morje, je mnogo nižje kot na vrhuncu begunske krize, a v zadnjih mesecih so v Grčiji znova zaznali več prihodov. V primerjavi z letom 2017 je v državo prišlo za 27 odstotkov več prebežnikov.