TRANSATLANTSKA OMREŽJA
Odlomek iz intervjuja z Anne Zetsche, zgodovinarko, ki je doktorirala iz teme nemško-ameriških odnosov in vloge dveh neformalnih organizacij, Atlantskega mosta (AB, Atlantik-Bruecke) in Ameriškega sveta za Nemčijo (ACG, American Council on Germany) od 50-ih do 70-ih let prejšnjega stoletja.

Kaj ste ugotovili v raziskavi ?
Atlantski most in Atlantski svet sta bila ključna akterja pri vzpostavljanju in oblikovanju čezatlantskih elitnih omrežij v hladni vojni. Kot integrativne komponente gostih transnacionalnih zasebno-državnih mrež sta imela različne funkcije v zvezi z odnosi med Zahodno Nemčijo in Ameriko od petdesetih do sedemdesetih let 20. stoletja. Na eni strani sta opravljala PR za mlado Zvezno republiko v Združenih državah, torej pomagala oblikovati novo podobo mlade, demokratične države. Hkrati sta v Nemčiji pomagala posredovati in razlagati ameriško politiko. Poleg tega so zaposleni v obeh organizacijah delovali tudi kot neformalni diplomati, posredovali so v konfliktih in delovali kot svetovalci za politiko. Njihove dejavnosti so bile financirane iz javnih in zasebnih sredstev. Na nemški strani sta jih je dolga leta podpirala zvezni urad za tisk in ministrstvo za zunanje zadeve ter na ameriški strani Fundacija Ford. Toda posebno za Atlantski most so bili glavni financerji  bogati predstavniki industrije med člani, ki so navsezadnje pripomogli k ohranjanju ameriške partnerske organizacije. Predstavniki gospodarstva in industrije Zahodne Nemčije so imeli veliko več interesa za dobre odnose z Združenimi državami Amerike kot Američani.

Kaj še?
Obe organizaciji sta s svojim dolgoletnim delom začeli in oblikovali tri ključne trajne komponente razvoja. Prvič, pomagali so vzpostaviti zanesljivo in trajno nadstrankarsko zunanjepolitično soglasje (nemško vključevanje v Zahod, članstvo v Natu), katerega jedro je dober nemški-ameriški odnos. Za doseganje tega se je morala zahodnonemška socialna demokracija posloviti od anti-militarizma, nevtralnosti in socializma. Drugič, ob svoji vlogi  koordinatorjev elit sta obe organizaciji pomagali doseči soglasje o čezatlantskem partnerstvu, s tem, da so ga posredovali tudi poslovnim krogom v Nemčiji in ZDA. Tretjič, uporabili so veliko povezav in odnosov s predstavniki medijev in znanstveniki, da bi to soglasje zasidrali v javnem diskurzu.

Kako ocenjujete Atlantski most? Kaj je treba kritično upoštevati?
Zamisel o ustanovitvi Atlantskega mosta in Atlatnskega sveta je nastala le nekaj let po koncu druge svetovne vojne. Osrednje osebnosti ustanavljanja so bili Američani in Nemci. Med njimi je bil Eric Warburg, nemško-judovski bankir, katerega družina je bila razlaščena leta 1938 in se je izselila v Združene države. Tam je prevzel ameriško državljanstvo, vendar se je v 50. letih prejšnjega stoletja vrnil v Nemčijo. Christopher Emmet je bil bogat intelektualni in politični aktivist v New Yorku, ki je že  pred drugo svetovno vojno dolgo živel v Nemčiji. Na nemški strani sta bila v tem krogu novinarka in kasneje urednica tednika DIE ZEIT Marion grofica Dönhoff ter poslovnež iz Hamburga in politik CDU Erik Blumenfeld. Ti štirje so želeli vzpostaviti dve organizaciji, zavezani spravi in razvoju dobrih in prijateljskih odnosov med Nemci in Američani, in morda še pomembneje, med novo ustanovljeno Zvezno republiko in Združenimi državami. Ti štirje posamezniki so bili dobro povezani na obeh straneh Atlantika in so pomagali odpravljati predsodke na obeh straneh. Organizaciji sta  po drugi svetovni vojni prispevali vsaj k mehčanju antiameriškega odnosa v zahodno-nemških elitnih krogih. V ZDA je Atlantski svet veliko prispeval k vzpostavitvi nove podobe Nemcev. Nemci so kljub svoji preteklosti sposobni demokracije. To so zagotovo pozitivni vidiki delovanja teh organizacij. Menim, da je vzpostavitev razmeroma stabilnega povojnega reda in demokratičnega političnega sistema v ZRN ustvarila pogoje za naslednjo generacijo, da se je lahko resno soočila z nemško nacionalsocialistično preteklostjo.
Kar pa  vidim kritično, je značaj skupnega projekta. Bil je pač čezatlantski projekt elit brez emancipatornih, progresivnih teženj. Zbliževanje, mreženje med Američani in Nemci, ki sta ga opravljala Atlantski most in ACG, izključuje velike dele prebivalstva. Člani so bili večinoma direktorji velikih korporacij in bank ter politiki; v manjši meri novinarji (z Marion Dönhoff, ki je bila edina ženska v vrstah Atlantskega mosta do sedemdesetih let) na vodilnih položajih v vodilnih medijih. Prireditve obeh organizacij omogočajo in spodbujajo privilegiran dostop do političnih odločevalcev za predstavnike podjetij in pripadnike medijev. Tako lahko torej od 50-ih let 20. stoletja dalje demokratično nelegitimirani posamezniki skozi te kroge vplivajo na nemško in ameriško politiko. Zaradi posebne mešanice članov sta obe organizaciji delovali tudi kot lobistki (globoko lobiranje) za čezatlantsko partnerstvo / pripadnost in za Nato.

Oddano: 07.12.2017 ob 23:22:16
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 100 | Ocena 4.2 od 5 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
5
Grommm
pred 19 tedni
2.
5
andromaha
pred 19 tedni
3.
5
Kouvran
pred 19 tedni
4.
5
cinik
pred 19 tedni
5.
Hvala vsem.
A ne gre za petke. gre za vedenje o tem, kako je 'sešvasana' današnja Zahodna Evropa z ZDA, kako so nastale vezi, ki se jim gre zahvaliti za relativen mir in blagostanje, ki jima zadnje čase čedalje bolj grozi, da postaneta - kakor se čudno sliši - elitam odveč in v spotiko.

Kot sem zapisal nekje drugje, idila med ZDA in Evropo ni več tako samoumevna. Vzpostavljanje vzporedne komandne strukture (PRESCO) je namreč po več kot 60 letih prvi korak k temu, da bi se znala Evropa v nekem trenutku odločiti za samostojnost tako v političnem kot v vojaškem pogledu.
velenjcan
pred 19 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 171890
Forum avtorjev: 15866 Forum teme: 34376 // Odgovorov: 1869889
Blog avtorjev: 3581 // Blogov: 85753 // Komentarjev: 1233131
Avtorji fotografij: 25817 // Slik: 219696 // Videov: 18660 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "