Članki

Zakon o dostopnosti do spletišč in mobilnih aplikacij

Zavezanci bodo morali zagotoviti ustrezno velikost pisave, ozadje, videoposnetke pa opremiti z znakovnim jezikom

Objavljeno: 25. 4. 2018 ob 13:12
Ljubljana - MMC RTV SLO
Fotografija prikazuje pogled v ekran računalnika skozi očala. Foto: Reuters
Fotografija prikazuje pogled v ekran računalnika skozi očala. Foto: Reuters

Državni zbor je sredi aprila sprejel zakon o dostopnosti do spletišč in mobilnih aplikacij, ki ga je pripravila vlada. Namen zakona je zagotoviti dostopnejša spletišča in mobilne aplikacije za vse uporabnike, še zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti ter tako povečati digitalno vključenost ranljivih skupin prebivalstva. S tem se v nacionalni pravni red prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. 

Organi javnega sektorja za ustvarjanje, zbiranje in zagotavljanje informacij in storitev, ki so bistvene za javnost, vedno pogosteje uporabljajo internet. Zato je pomembno, da so vsebine, objavljene na njihovih spletiščih in mobilnih aplikacijah, dostopne vsem uporabnikom. Z uveljavitvijo zakona bo uporabnikom omogočen lažji dostop do storitev javnega sektorja in lažje uveljavljanje njihovih pravic. To je še zlasti pomembno za uporabnike invalide, ki so zaradi različnih oblik oviranosti pogosto prikrajšani za dostop do informacij in storitev ter s tem digitalno izključeni. S predvidenimi ukrepi se spodbuja večjo vključenost pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in zmanjšuje ali odpravlja izključenost določenih uporabnikov, kot so invalidi in starejši. Predlagatelj zakona pričakuje, da se bo na ta način povečala digitalna vključenost ranljivih skupin prebivalstva, hkrati pa zmanjšala tudi negotovost za razvijalce spletišč in mobilnih aplikacij ter povečala konkurenčnost za kupce spletišč, mobilnih aplikacij, sorodnih proizvodov in storitev. Zakon tako med drugim vse državne organe ter osebe javnega prava, pa tudi organe lokalnih samoupravnih skupnosti, nacionalno rtv-hišo, vrtce in šole zavezuje k ureditvi spletnih mest na način, da bodo uporabna tudi za ovirane osebe. Zakon zadeva okoli 1360 organizacij, ki bodo morale na spletnih straneh zagotoviti ustrezno velikost pisave, ustrezno ozadje, videoposnetke pa opremiti z znakovnim jezikom za gluhe.

Skrbi za invalide bi morali posvečati več pozornosti

Med razpravo v Državnem zboru je poslanka Janja Sluga iz SMC-ja povedala, da splet postaja eden ključnih elementov današnjega življenja, zato je pomembno, da ga lahko uporabljajo vsi, tudi ovirane osebe. V DeSUS-u po besedah Benedikta Kopmajerja menijo, da bo zakon uporabnikom olajšal dostop do spletnih vsebin z informacijami javnega sektorja. Se pa zavedajo, da bo treba v prihodnje urejenost spletišč in mobilnih aplikacij vzpodbujati še naprej. Po mnenju Bojane Muršič iz SD-ja je zakon "korak k boljši in dostopnejši družbi za vse". Kritični do zakona so bili v SDS-u in Levici. Po mnenju Tomaža Lisca in SDS-a zakon zasleduje pravi cilj, ne smemo pa "zanemariti nove obveznosti in bremena, ki jih bo prinesel organom na lokalni ravni". Franc Trček (Levica) pa je ocenil, da zakon sicer obravnava pomembno področje, kljub temu pa meni, da vlada ni opravila svojega dela. "Skrbi za invalide bi morali posvečati več pozornosti, ne zgolj na neki kozmetični ravni, kar ta zakon žal je," je mnenja Trček.

Internet je več, kot so le vladne strani in aplikacije

"S to zakonodajo bomo zagotovili dostopnost e-uprave vsakomur tako, kot morajo biti vsem dostopne javne zgradbe. Vprašanje spletnih strani v javnem sektorju je torej rešeno, a internet je več, kot so le vladne strani in aplikacije. Reformo je treba izvesti tudi v zasebnem sektorju, pri bankah, televizijskih postajah in zasebnih bolnišnicah. Upam, da bomo kmalu sprejeli evropsko zakonodajo o dostopnosti ter s tem omogočili polno dostopnost javnih in zasebnih storitev za vse državljane," je ob predstavitvi evropske Direktive oktobra 2016 poudarila poročevalka Dita Charanzova. Spletne vsebine bodo morale biti enostavno dostopne tudi na mobilnih napravah, kot so pametni telefoni in tablice, so takrat sporočili iz Evropskega parlamenta. Organi javnega sektorja bodo morali uvesti mehanizem za zagotavljanje povratnih informacij in povezavo nanj, s tem pa bodo vsakomur omogočili, da organ obvesti, ko njegova spletišča ali mobilne aplikacije ne spoštujejo zahtev glede dostopnosti, in ga zaprosi za informacije. Za določene vsebine ne bo treba zagotoviti skladnosti s pravili o dostopnosti, če ne bodo potrebne za izvajanje upravnih postopkov. Gre za starejše oblike zapisa pisarniških datotek, starejše ali v živo predvajane časovne medijske vsebine ali arhivirane spletne strani. Z mehanizmom za zagotavljanje povratnih informacij pa bodo lahko uporabniki izrecno zaprosili tudi za dostop do teh izključenih vsebin.

Dostopnost zagotavljajo štiri načela

Pri zagotavljanju dostopnosti morajo organi javnega sektorja upoštevati štiri načela. Prvo načelo je zaznavnost, kar pomeni, da morajo biti informacije in uporabniški vmesniki uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo. Natančneje to pomeni, da morajo biti vse komponente in informacije podane tako, da so vidne oziroma jasne njihovim čutom. To vključuje alternativni tekst za vsakršno slikovno vsebino, alternative za vse medije, ki temeljijo na času. Gre za tekstovne prepise, podnapise, tudi za posnetke v živo, tolmače. Vsebina mora biti pripravljena tako, da jo je moč predstaviti na različne načine brez izgube informacij, denimo veliki panoji, branje s pomočjo brailove vrstice, bralniki zaslona, pretvorbe v razne simbole ali zgolj poenostavljen jezik.  Drugo načelo je operabilnost, kar pomeni, da je treba zagotoviti delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo. Operabilnost je komponenta, ki se nanaša na upravljanje uporabniškega vmesnika tako, da ta ne zahteva interakcije, kar pomeni, da mora imeti spletišče popoln dostop do vsebine s pomočjo tipkovnice. Tretje načelo je razumljivost, kar pomeni, da morajo biti informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje razumljivi. Vsebina mora biti predstavljena tako, da jo uporabniki razumejo in vse operacije morajo biti razumljive. To vključuje berljivost vsakršne informacije tako, da so razumljive. In še četrto načelo: robustnost, kar pomeni, da mora biti vsebina dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami. To vključuje omogočeno dostopnost vsebin kljub spreminjajoči se tehnologiji in pripomočkom.

V.P.