Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo preverili, kako vplivajo najnovejše mesne afere, sporno poljsko meso in zaseg mesa športnih konj, na potrošnikove navade. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo.
Pred slabima dvema tednoma je inšpekcija pri mesarju z Ravnice pri Radovljici zasegla trup športnega konja in kar 1300 kilogramov že pripravljenih mesnih izdelkov ter konja, pripravljenega na zakol. Uvedli so prekrškovni postopek zoper fizično osebo, vendar sokrajani pripovedujejo, da je ta oseba to počela že več let. »Tudi po naših informacijah naj bi se ta dejavnost dogajala dlje časa. Po podatkih, ki smo jih zbrali in preučili, smo potem izbrali pravi trenutek in ugotovili dejanje samo. To smo pač naredili po svojih najboljših močeh,« je pojasnila vodja inšpekcije na Upravi za varno hrano Andreja Bizjak ter dodala: »Gre za izvajanje dejavnosti, ki ni registrirana, v tem primeru bi morala biti odobrena. Obstaja tudi sum dajanja zdravstveno neustreznih živil na trg. Ta trenutek še nimamo dokončnih rezultatov analiz mesa, ker smo rezultate poslali v potrditev v tuj laboratorij. Če bomo dokazali uporabo prepovedanih in nedovoljenih substanc oziroma da je bilo meso, ki je vsebovalo take substance uporabljeno za mesne izdelke in za predelavo, potem so prekrški še večji. Če bi sešteli vse prekrške z najvišjo zagroženo kaznijo bi prišlo okoli 30 tisoč evrov.«
Šlo je za povsem ilegalen objekt
»To ni bila klavnica. To je popolnoma ilegalen objekt na črno, kjer se je izvajala ilegalna dejavnost. Tu ne moremo govoriti o nobenih higiensko tehničnih pogojih, notranjih kontrolah, mikrobioloških kriterijih. V tem primeru niso bili izpolnjevani ne higienski, ne tehnični, ne pogoji glede sledljivosti,« je še opozorila Bizjakova, ki je tudi dodala, da pa se podobne stvari ne bi dogajale, če na drugi strani ne bi bilo kupcev takega mesa. O drugih primerih zakola na črno, je Bizjakova povedala: »To je odvisno od vrste živali in pa od aktivnosti raznih legalnih ali ilegalnih pravnih in fizičnih oseb. Na področju goveda se še vedno najde posamičen primer črnega zakola. Vendar zaradi zelo natančnega sistema, ne samo označevanja živali, tudi spremljanja premikov, je tega zelo malo. Pri svinjskem mesu je v Sloveniji tradicija, da prašiče koljejo za lastno domačo uporabo. Meja, kdaj je nekaj za lastno uporabo, se lahko kaj hitro prestopi. Ko pa to postane ilegalna tržna dejavnost, potem lahko govorimo o črnih zakolih. Letno odkrijemo vsaj tri do štiri take primere.«
Kaj jeste v gostilni?
V oddaji Koda se bodo tokrat še posebej osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Mesni obrok za štiri ali pet evrov, ki ga vsak dan zaužije na tisoče Slovencev, je vse prej kot kakovosten, je prepričan ekološki govedorejec Žiga Jenšterle.
Gostinec Dejan Matjašec pa prizna, da »večina piščančjega in govejega mesa pride s Poljske, Madžarske, enako velja za svinjino. Vzrok je v tem, da je slovensko piščančje meso kar za tretjino dražje kot meso, ki je proizvedeno v Evropski uniji.« Drugače je v prestižnih restavracijah, kjer so tudi cene bistveno višje. Gostinstvo Jezeršek se je povezalo s kmetom Aljažem Toplakom, ki vzreja govedo za zorjeno meso. »Plačujemo okrog 7 evrov in več za celo govedo brez drobovine in brez kože, kjer je še veliko kalo, kosti, obreznin, lojev. Je pa po drugi strani malo lažje v naši hiši, ker lahko celo žival porabimo. Če imaš en lokal, je s tako zgodbo skoraj nemogoče funkcionirati,«
Javna naročila hrane – je sistem dober ali slab?
Šole, vrtci, domovi za starejše in ostali javni zavodi morajo pri snovanju svojih jedilnikov upoštevati zakon o javnem naročanju in ostalo spremljajočo zakonodajo. Ob izbruhu poljske mesne afere pa so se znova obudili pozivi po reformi obstoječega sistema. Predlagatelji predvsem opozarjajo, da imajo trenutno prevelik delež pri uspešnih javnih naročilih veliki, tudi mednarodni trgovci, medtem ko lokalna hrana nima enakih možnosti, da pride na krožnike otrok, šolarjev in upokojencev. »Če pogledamo praktičen primer: razpisano je ekološko meso govedina teletina svinjina in pa piščančje meso. In mi kot majhni kmetje tega zadnjega nimamo in če je sklop narejen z vsemi temi deležniki, potem izpademo,« pove Marko Zabukovec, ki vodi ekološko kmetijo. V obstoječem sistemu, tako opozarjajo mnogi, kakovost živila ni ključni faktor. Direktor Doma starejših občanov Šiška Simon Strgar opozarja, da sledljivost zaradi razpisov, ki so mednarodni, ni vedno omogočena. Zato se tudi dogaja, da dobijo neprimerna živila: »Ob preverjanju in morebitni ugotovitvi, da meso ne ustreza ali da artikli sploh ne ustrezajo, blago zavrnemo in tudi zahtevamo zamenjavo tega mesa.« Po drugi strani ministrica za kmetijstvo vztraja, da je obstoječi sistem dober in da zakonodaja zavodom omogoča tudi zvišanje odstotka lokalno in ekološko pridelane hrane: »Leta 2016 je s spremembo zakona o javnem naročanju bil dodan pogoj, da se sheme kakovosti lahko upoštevajo prednostno kot kriterij, pred kriterijem najnižje cene.« Čeprav ni v duhu s filozofijo prostega trga, pa je morda potrebno razmisliti tudi o spremembi točkovanja, ki bi bolje ovrednotilo lokalna in ekološka živila.
Kako uživanje mesa bolnih živali vpliva na naše zdravje
Več kot 90 odstotkov zdravstvenih zapletov v zvezi z mesom je mikrobiološkega izvora, najpogostejši vzrok zdravstvenih težav sta bakteriji salmonela in E.coli, opozarja dr. Pavel Pollak z NIJZja: »S toplotno obdelavo varnost bistveno izboljšamo in uničimo bakterije.« Za uničenje bakterij na perutnini je meso potrebno segreti do 90 stopinj, pri govejem in svinjskem mesu pa je za uničenje škodljivih mikroorganizmov dovolj 70 stopinj. Da bi preprečili okužbe je predvsem pomembno dobro oprati vse površine in predmete s katerimi je surovo meso prišlo v stik, saj so posledice salmonele lahko tudi smrtne. V petih odstotkih pa se zdravstvene težave pojavijo zaradi škodljive kemijske sestave mesa. »Na to ne moremo vplivati, tako kot pri mikroorganizmih, ki jih lahko s termično obdelavo uničimo. Glede kemijskih sredstev nimamo mehanizma v domačem okolju, da mi to tveganje zmanjšali,« pojasni Pollak. »To seveda lahko vpliva na zdravje ljudi. Bodisi, da povzroča kakšne alergijske reakcije, bodisi da, če govorimo o antibiotikih, povzroča rezistenco,« pove dr. Andrej Kirbiš, dekan Veterinarske fakultete. Problem so tudi druga zdravila, ki jih veterinarji uporabljajo za zdravljenje živali. Eno takih je nesteroidno protivnetno zdravilo ketoprofen, ki so ga nedavno odkrili v mesnem pripravku za kebab, ki je k nam prišel s Poljske. »Karenca je 24 ur in je bilo nenavadno, da smo našli ostanke,« pojasni Kirbiš. Na Upravi za varno hrano predpostavljajo, da v tem primeru ni bila upoštevana zahtevana karenca in je bila žival zaklana pred pretekom 24 ur.
Več v oddaji Koda
Mesne afere, ki smo jim bili priča v zadnjem času, so sprožile številna vprašanja, na katera bodo odgovore poiskali v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 19. februarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
