Na fotografiji je deklica v otroškem vozičku, v roki ima sladoled, mamica jo fotografira s telefonom. Foto: AP/Shutterstock
Na fotografiji je deklica v otroškem vozičku, v roki ima sladoled, mamica jo fotografira s telefonom. Foto: AP/Shutterstock

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet 14. julija 2017 in bi se moral začeti uporabljati 1. januarja letos, se še vedno ne uporablja, ugotavljajo na Zvezi Sonček in Zvezi Sožitje. Zato sta organizaciji, ki veljata za najbolj množični nacionalni organizaciji oseb s posebnimi potrebami in njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev na tem področju, na vlado naslovili poziv k takojšnjemu izvajanju zakona. Doslej sta se poleg vlade odzvali dve od treh ministrstev, ki naj bi zagotovila podlage za izvajanje zakona.

Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije in Sonček-zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije sta v pozivu vladi izrazili skrb zaradi neizvajanja Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Obenem sta vlado kot tudi ministrstva za zdravje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za izobraževanje, znanost in šport pozvala naj zakon začnejo izvajati takoj, prav tako naj izvedejo vse potrebne aktivnosti in postopke za uveljavitev in izvajanje vseh zakonskih določb ter vzpostavitev celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok in njihovih družin. V pozivu vladi so zapisali, da zahtevajo, da se nemudoma ustanovi predvideni koordinacijski svet za zgodnjo obravnavo, ki prevzema odgovornost za učinkovito izvajanje zgodnje obravnave najranljivejših predšolskih otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Zahtevajo tudi, da minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministroma za izobraževanje in socialno varstvo nemudoma uredi podlage in določi javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo ter centre tudi nemudoma ustanovi ter določi podlage za delovanje multidisciplinarnih timov v okviru navedenih centrov. Menijo namreč, da pomanjkanje določenih strokovnih kadrov ne more biti razlog za neustanovitev navedenih centrov, kot nosilcev zgodnje obravnave. Pomanjkanje posameznih strokovnjakov se za nujne primere vsaj začasno lahko zagotovi tudi s pogodbenim sodelavcem. Zahtevajo pa tudi, da minister, pristojen za socialno varstvo, nemudoma natančneje opredeli naloge in druge podlage za sodelovanje predstavnika družine v postopkih zgodnje obravnave.

Kršene so pravice otrok s posebnimi potrebami

Kot so še zapisali v pozivu vladi, je zaradi opustitve z zakonom opredeljenih nalog že prišlo do protipravnega zastoja odločanja o pravicah otrok s posebnimi potrebami, tako pravicah na podlagi že dosedanjega zakona o usmerjanju kot zakona o zgodnji obravnavi, kot tudi do nejasnega položaja strokovnih delavcev v dosedanjih razvojnih ambulantah, ki bi se morale s 1. januarjem preoblikovati v centre za zgodnjo obravnavo. Odločno nasprotujejo tudi podaljševanju veljavnosti določb zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami za predšolske otroke s ciljem, da se začetek njegove uporabe zaradi dosedanje neaktivnosti vlade in odgovornih ministrstev odloži v negotovo prihodnost. »Če vlada in odgovorna ministrstva ne bodo nemudoma učinkovito ukrepala v smislu takojšnje realizacije Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, bomo v zaščito interesov otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin, prisiljeni zahtevati obravnavo dobesednega miniranja izvajanja navedenega zakona s strani izvršne oblasti v Državnem zboru,« je še zapisano v pozivu dveh najbolj množičnih nacionalnih organizacij oseb s posebnimi potrebami.

Doslej prejeli odziva dveh ministrstev

Po pozivu vlade pristojnim ministrstvom, da na zahteve odgovorijo v petnajstih dneh, se je najprej odzvalo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je v odgovoru med drugim zapisalo, da so na ministrstvu že pripravili osnutek podzakonskega akta, vezanega na 4. odstavek 11. člen zakona: »Ker se na ministrstvu zavedamo, da predmetnega podzakonskega akta ne moremo pripraviti brez sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami in ker 3. odstavek 11. člena zakona navaja, da kandidate za uvrstitev na seznam predstavnikov družine ministru pristojnemu za socialno varstvo predlagajo nevladne organizacije, smo v mesecu januarju 2019 na CNVOS – Krovno mrežo slovenskih NVO in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije poslali prošnjo za posredovanje imena predstavnika, ki bo sodeloval pri pripravi predmetnega podzakonskega akta.« Medtem so od Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ime predstavnika že prejeli, čakajo pa še na ime predstavnika s strani CNVOS. Čim ga prejmejo, bodo pripravili Sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo podzakonskega akta iz 4. odstavek 11. člena zakona in v nadaljevanju sklicali delovno skupino, je še zapisano v odgovoru MDDSZ.

Zgodnja obravnava v okviru možnosti

Ministrstvo za zdravje je v odgovoru med drugim pojasnilo, da se zgodnja obravnava od 1. januarja letos izvaja v okviru razpoložljivih možnosti, ki jih nudijo razvojne ambulante v javnih zdravstvenih zavodih oziroma se bo zgodnja obravnava izvajala tudi v okviru organizacijskih struktur za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki nastajajo na podlagi nacionalne resolucije o duševnem zdravju1 in da so v okviru projekta »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in krepitev kompetence strokovnih delavcev«, ki je financiran iz evropskih sredstev, organizirana izobraževanja za strokovne delavce v razvojnih ambulantah. Pojasnili so tudi, da se zgodnja obravnava srečuje s problemom pomanjkanja specialnega kadra na trgu dela, ki ga bo potrebno pridobiti v obdobju več let, ob tem pa izvajalci zgodnje obravnave v zdravstvu že izvajajo razpise za pridobitev tega specialnega kadra. V sklad z novim zakonom so v zgodnjo obravnavo vključeni otroci s posebnimi potrebami, ki pristopijo v obravnavo po 1. januarju letos, za vse prejšnje pristope pa se še uporablja stari zakon. Ministrstva, ki so vključena v izvajanje zakona, pa so že pristopila k oblikovanju predloga sprememb zakona glede organizacije zgodnje obravnave ter potrebnega specialnega kadra. Na pismo Sončka in Sožitja se je odzval tudi predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ki je s pismom seznanil tudi pristojna parlamentarna delovna telesa.

Vesna Pfeiffer