Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Slovenija bo aprila omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Zato bodo v Kodi preverili, kako so na spremembo pripravljene trgovine, proizvajalci in inšpekcija.
V začetku prihodnjega meseca bodo začela veljati nova pravila glede deleža škodljivih transmaščobnih kislin (TMK) v živilih. Pravilnik določa, da živilo ne sme vsebovati več kot dva grama TMK na 100 gramov vseh maščob v živilu. Podatki mednarodnega raziskovalnega projekta Univerze v Köbenhavnu, kjer spremljajo razpoložljivost transmaščobnih kislin v živilih v različnih državah, so pred nekaj leti pokazali, da so bila živila z razmeroma visokimi vrednostmi transmaščobnih kislin na slovenskem trgu predvsem piškoti in vaflji. Kot je za oddajo Koda dr. Steen Stender s koebenhavnske univerze povedal pred letom dni, ko smo se tudi v Sloveniji odločili omejiti škodljive transmaščobne kisline v izdelkih, so z omejitvijo na Danskem že pred 25 leti orali ledino in v letih, ki so sledila, na ta način preprečili vsako leto od 800 do 900 smrti. Stender je ob obisku marca lani z ekipo Kode pregledal tudi nekaj živil na policah enega od trgovcev. »Opazil sem, da so nekateri veliki proizvajalci že nehali uporabljati transmaščobe. Na seznamu sestavin ni več "delno hidrogeniranih maščob". To se je od leta 2014 spremenilo. V Ljubljani pa sem še vedno našel okoli 30 izdelkov, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe. Analiziral sem jih na Danskem in v nekaterih je ogromno transmaščob. Vsi ti izdelki niso iz Slovenije. Nekateri so iz Hrvaške ali Srbije, nekateri pa tudi iz Slovenije.« Dobra stran transmaščob, pravi Stender, je, da od njih ne moreš biti odvisen kot od kot od sladkorja ali od kajenja. »Nihče ni odvisen od transmaščob. Če jih odstranijo, tega ne opazi nihče, razen tisti, ki so z njimi služili.«
Pravilnik o omejevanju TMK v živilih začne veljati 4. aprila
Pravilnik, ki določa najvišjo dovoljeno količino rastlinskih TMK v živilih, je zavezujoč tako za domače kot za tuje proizvajalce, ki izdelke prodajajo pri nas. Prav tako bodo vsebnost transmaščob morali omejiti gostinci, slaščičarji in peki. O tem, zakaj so sploh začeli uporabljati zdravju škodljive TMK, je Silvester Pečjak, direktor Pekarne Pečjak, povedal: »Transmaščobne kisline smo v prehranjevalno verigo uvedli bolj pomotoma kot ne. In seveda, ko smo se začeli zavedati škodljivega pomena teh industrijsko predelanih transmaščobnih kislin, je tudi pomembno, da to čim prej odpravimo. Stroški tega niso tako visoki, kot so visoki stroški posledic teh maščob visoki.« Andreja Bizjak z Uprave za varno hrano meni, da so veliki proizvajalci živil kar osveščeni in dobro obvladujejo tveganje, kar se tiče povečane količine trans maščob v surovinah oziroma v živilih: »Upamo, da se bodo tudi manjši proizvajalci tega zavedi in da bo čim manj neskladja, ker to bo pomenilo tudi večje varovanje zdravja potrošnikov.« Novinarji Kode so poklicali tudi več manjših pekarn, iz katerih nihče ni želel stopiti pred kamero. Eden od sogovornikov je sicer povedal, da bodo izdelki zaradi novih pravil za približno 15 odstotkov dražji, v večini primerov pa je bil odgovor: nimamo časa za vas, pokličite drugam.
Ponekod se bodo izdelki podražili
V podjetju Don don, kamor sodi pekarna Grosuplje, so pojasnili, da njihovi izdelki že ustrezajo novim omejitvam. V pekarni Pečjak transmaščobnih kislin ne uporabljajo že pol drugo desetletje in menijo, da se cene pekovskih izdelkov in sladic ne bi smele bistveno spremeniti. Iz slaščičarne Zvezda pa so sporočili, da so že zdaj vsi njihovi izdelki v skladu z novim pravilnikom, zato jih ne bodo podražili. Pečjak pa ob tem pojasni: »Moramo se zavedati, da je glavni strošek razvoj in nabava tehnologije.« Predstavnik hrvaškega Mlinarja za Slovenijo, ki ima pri nas 22 poslovalnic, je za Kodo povedal, da so na nova pravila pripravljeni. Na vprašanje ali bodo izdelki po novem dražji in ali bo med izdelki pri nas in na Hrvaškem, kjer podobne uredbe niso sprejeli kakšna razlika, pa niso odgovorili. Da so vsi njihovi izdelki, ki se prodajajo na slovenskem trgu, že od lanskega leta usklajeni s pravilnikom, so potrdili tudi v podjetju Atlantic grupa. Za izdelke krovne blagovne znamke Štark so celo spremenili recepture. Podoben odgovor je dalo tudi podjetje Kraš, medtem ko odgovora srpske Crvenke, ki v Sloveniji še vedno prodaja izdelke z delno hidrogenizirano rastlinsko maščobo, niso prejeli.
Kako se na omejitev transmaščobnih kislin pripravljajo v gostinskih obratih?
Da so TMK škodljive, je nesporno dejstvo, zato je odgovor predsednika sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaža Cvara še toliko bolj presenetljiv: »Tisti, ki po tekočem traku postavljajo nova in nova pravila, bi morali tudi natančno definirati in pokazati, kako to izvajati v praksi. To se v tem primeru do danes ni zgodilo. V OZS sekciji za gostnistvo in turizem bi se pravzaprav morali vprašati, ali bodo morali naši gostinci v svojih kuhinjah imeti tudi laboratorije, da bodo lahko izvajali kemijsko analizo vseh jedi, ki jih pripravljajo.« Kakorkoli, inšpekcija bo začela s svojim delom že aprila. »Preverjali bomo vsebino margarin, razih drugih olj in maščob na eni strani, izdelkov, živil na drugi strani, s tem kar je predpisano in s tem kar je označeno,« je pojasnila Bizjakova ter dodala, da v kolikor živila in surovine ne bodo skladni s pravilnikom, jih bodo umaknili iz prodaje, predvidene kazni pa so za pravne osebe od 2000 evrov dalje.
Več v današnji oddaji Koda
Kaj so transmaščobne kisline (TMK) in zakaj so tako nevarne za zdravje? Danski strokovnjak Sterneder pravi, da ima 5 gramov zaužitih TMK na dan za srčno-žilne bolezni enake posledice, kot če bi pokadili 10 cigaret. Zakaj torej TMK v Sloveniji omejujemo šele zdaj? V katerih živilih jih najdemo? Kako so proizvajalci, trgovci, peki, slaščičarji in gostinci pripravljeni na omejitev vsebnosti TMK v izdelkih? O vsem tem v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 19. marca ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
