Članki

Zakon o osebni asistenci

V mesecu juniju je osebno asistenco izvajalo 53 izvajalcev za 651 uporabnikov

Objavljeno: 1. 8. 2019 ob 20:16
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je invalid na vozičku. Foto: BoBo
Na fotografiji je invalid na vozičku. Foto: BoBo

V tabeli je prikazana podrobnejša statistika za obdobje januar – junij 2019.
V tabeli je prikazana podrobnejša statistika za obdobje januar – junij 2019.

Po zakonu o osebni asistenci, ki se je začel uporabljati z letošnjim letom, je osebna asistenca zakonska pravica, medtem ko so jo pred tem financirali preko programov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Kljub temu, da se je zakon začel uporabljati šele pred dobre pol leta, pa je Ministrstvo pripravilo predlog sprememb zakona, vendar ga je zaradi odzivov, češ da ga ni smiselno spreminjati tako hitro, še zlasti, ker se v tem času pripravlja tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, 11. julija umaknilo iz javne razprave. Ministrstvo bo sicer upoštevalo ključno pripombo, da je tudi družinski član lahko osebni asistent. S tem bodo prisluhnili tistim staršem, ki želijo biti osebni asistent svojim otrokom. Več Tanja Dular, namestnica direktorice Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja.

Z uveljavitvijo zakona o osebni asistenci 1. januarja letos je ta pravica, ki je bila do zdaj financirana prek programov ministrstva za delo, postala zakonska pravica. Kaj je od uveljavitve zakona v praksi drugače, kot je bilo pred tem?

Do uveljavitve Zakona o osebni asistenci je ministrstvo sofinanciralo programe osebne asistence - del plače osebnih asistentov - posameznim invalidskim organizacijam oziroma društvom. Manjši del sredstev za programe pa so društva pridobila tudi od FIHA in nekaterih občin. Društva so tako v okviru svojih finančnih zmožnosti nudila osebno asistenco predvsem svojim članicam in članom. Po uveljavitvi zakona pa se iz proračuna RS financira celotna storitev osebne asistence, to je vsi stroški dela in materialni stroški, vsem upravičencem in upravičenkam v obsegu kot jim pripada po odločbi o osebni asistenci. Zakon je tudi na novo uvedel pravico do komunikacijskega dodatka, to je pravico, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Komunikacijski dodatek se lahko koristi v obliki 30 ur storitve osebne asistence na mesec ali pa v obliki denarnega nadomestila v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in trenutno znaša 146,06 evra. Po novem so lahko izvajalci osebne asistence poleg nevladnih organizacij tudi javni zavodi ali samostojni podjetniki.

Kdo je upravičen do osebne asistence?

Do osebne asistence so ne glede na dohodek in premoženje upravičeni vlagatelji, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev. Upravičenci morajo biti državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem ali tujci, ki imajo stalno prebivališče v RS. Do osebne asistence so upravičene osebe, stare od 18 do 65 let, izjemoma tudi po 65. letu, če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti. Pogoj je tudi, da je upravičenci živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Kdo oceni upravičenost do osebne asistence in kako določa potreben obseg osebne asistence?

Oceno do upravičenosti osebne asistence pripravijo izvedenci in izvedenke, ki delujejo v dve članskih komisijah. Oceno opravijo na podlagi individualnega razgovora z vlagateljem na njegovem domu in ob uporabi standardiziranega ocenjevalnega obrazca za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence. Na podlagi ocene, mnenja komisije, pristojni center za socialno delo izda odločbo.

Koliko izvajalcev osebne asistence je trenutno in koliko uporabnikov in uporabnic uporablja njihove storitve? 

V mesecu juniju je osebno asistenco izvajalo 53 izvajalcev za 651 uporabnikov. Od januarja se je število uporabnikov podvojilo. Tudi število uporabnikov komunikacijskega dodatka v obliki osebne asistence se je od januarja podvojilo s 4 na 8. Mesečno povprečno število ur na uporabnika se je od januarja do junija znižalo s 284 ur na 269. Komunikacijski dodatek v obliki denarnega nadomestila je koristilo 1.245 uporabnikov.

Kdo lahko postane osebni asistent, katere kvalifikacije mora imeti in kakšno plačilo prejme za svoje delo?

Za osebnega asistenta ni predpisana posebna izobrazba, mora pa opraviti obvezno usposabljanje, vsebina je določena v Pravilniku o osebni asistenci, zagotoviti pa ga je dolžan izvajalec osebne asistence. Plačo osebnega asistenta določa delodajalec, torej izvajalec osebne asistence, vendar pa v skladu z Zakonom o osebni asistenci ne sme biti nižja od 95 odstotkov 23. plačnega razreda plačne lestvice, ki velja za javni sektor.

Že pol leta po uveljavitvi zakona o osebni asistenci ste dali v javno razpravo spremembe zakona, vendar ste predlog nato 11. junija umaknili iz javne razprave. Zakaj ste se odločili predlagati spremembe in zakaj ste nato predlog umaknili?

Pri pripravi sprememb in dopolnitev Zakona o osebni asistenci nas je vodila potreba, da se odpravijo določene pomanjkljivosti zakona, ki so se izkazale v prve pol leta njegovega izvajanja. Predlog sprememb zakona smo umaknili iz javne razprave, da bi nekatere rešitve dodatno domislili.

Koliko uporabnikom pomoč kot osebni asistenti nudijo zgolj družinski člani?

Točnega podatka o tem nimamo, ker po mnenju informacijske pooblaščenke tega ne smemo zbirati. Po pripovedovanju izvajalcev in samih družinskih članov in glede na prakso ocenjujemo, da je takih primerov dobrih 20 odstotkov vseh uporabnikov in uporabnic.

Vesna Pfeiffer