Članki

Napovedujemo oddaje z zvočnim opisom

Legendarni drenovci, Zakleta bajta in Bankirke

Objavljeno: 31. 7. 2019 ob 15:07
Ljubljana - MMC RTV SLO
Pred vhodom v jamo stoji moški in gleda v temačno luknjo. Oblečen je v staromodne sivo-črne hlače in suknjič. Na glavi ima čepico in v levi roki cigareto. Na tleh za njegovim hrbtom je zvitek debele vrvi. Foto: iz dokumentarnega filma Legendarni drenovci, arhiv TV Slovenija
Pred vhodom v jamo stoji moški in gleda v temačno luknjo. Oblečen je v staromodne sivo-črne hlače in suknjič. Na glavi ima čepico in v levi roki cigareto. Na tleh za njegovim hrbtom je zvitek debele vrvi. Foto: iz dokumentarnega filma Legendarni drenovci, arhiv TV Slovenija

V prihodnjih dneh vabljeni k ogledu igrano-dokumentarnega filma Legendarni drenovci, družinske komedije Zakleta bajta in filmske zgodbe o tranziciji Bankirke, ki smo jih pripravili tudi z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Ta je dostopen na dodatnem zvočnem kanalu.
Legendarni drenovci, v petek, 2. avgusta 2019, ob 10.35, na TV SLO 1
Zvočni opis je pripravila Carmen L. Oven
Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva - Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen.
Drenovci so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav.
Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaver in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: “Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!«
S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali “športnim”, pristopom k raziskovanju jam so bili drenovci popolna svetovna avantgarda in krepko pred svojim časom. Tako tudi njihov znanstveni način izdelovanja načrtov jam in sistematično beleženje v jamski kataster. Življenje teh mladih ljudi je pripoved o začetkih in rojstvu slovenske športne intelektualne elite, slovenskem vitalizmu, osvajanju sveta ter nacionalnem ponosu.
Zakleta bajta, v nedeljo, 4. avgusta 2019, ob 11.15, na TV SLO 2
Zvočni opis je pripravila Carmen L. Oven
Zgodba družinskega filma Zakleta bajta je nadaljevanje filma Vlomilci prihajajo poleti. Gre za žanrsko zelo priljubljeno televizijsko formo: družinsko komedijo, ki pred televizorje zvabi družinske člane vseh generacij in nudi uro in pol razposajene in sproščujoče zabave. Junaki poletnih dopustniških dogodivščin so člani Erjavčeve družine: oče Janez, mama Maša, hčerka Tinka in sinček Nejček. Po ponesrečenih, a kljub temu veselih počitnicah na morju, opisanih v filmu Vlomilci delajo poleti, se Erjavčevi tokrat odpravijo v zavetje slovenskih gora: na Veliki planini bo zrak gotovo hladnejši kot v pregreti Ljubljani. V naglici pozabijo rezervirati prenočišča, tako da jim ne preostane drugega, kot da vzamejo, kar jim pastirji ponudijo. A že prvo jutro po prijetno hladni noči v planinski koči – »zakleti bajti« - se neznano kam izgubi najmlajši član družine. Je Nejc izpuhtel v zrak? Težko verjetno, zato se vrtiljak zabavnih pustolovsko-detektivskih peripetij prične vrteti. Zabavna komedija, ki jo odlikujejo dobra zgodba, duhoviti in življenjski dialogi ter situacijska komika je nastala v Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija. Scenarij, ki je nastal po zgodbi romana Ivana Sivca, je napisal in film tudi režiral Roman Končar. Romana Končarja v filmu vidimo tudi kot glavo družine, vlogo njegove filmske boljše polovice pa odigra Nina Ivanič. V vlogi hčerke in sina pa sta odlična Ondina Kerec in Črtomir Perharič.
Bankirke, v ponedeljek, 5. avgusta 2019, ob 22.50, na TV SLO 2
Zvočni opis je pripravila Maja Šumej
V Kulturno-umetniškem programu TV Slovenija so leta 2007 pod režisersko taktirko Varje Močnik posneli provokativen in pikro humoren film o slovenski tranziciji. Scenarij za film sta napisali Barbara Kelbl in Irena Krčelič, dogajanje pa je postavljeno v manjšo bančno poslovalnico v slovenskem mestecu, ki je zaradi tranzicijskega obdobja države in negotovih ekonomskih časov že nekaj časa odrezana od denarnih virov in se zato spopada z negotovo usodo. Nič lepega ne čaka niti zaposlenih bančnih uslužbenk in uslužbenca. Denarja ni, uslužbenke se nemočno ubadajo s strankami, odpuščanjem in prerazporejanjem. V tej absurdni vlogi vzdržijo do trenutka, ko dobijo ukaz »od zgoraj«, naj nekemu zunanjemu klientu izplačajo nepojmljivo visoko vsoto denarja. Zadeva je umazana in uslužbenke skujejo svoj načrt ter očitno socialno nepravičnost, ki je posledica neurejene družbe, rešijo po svoje, duhovito utopično.
»Dogajanje, postavljeno v banko, opisuje in secira tudi odnose, ki jih prinese denar in človekov odnos do njega. Predvsem pa riše, kako (v banki tako prisoten in neizogiben) denar, sveta vladar, vpliva na prej običajne delovne prijateljske in celo družinske odnose,« je v času nastajanja filma zapisala režiserka Varja Močnik. Televizijska drama Bankirke je duhovita in obenem ostra kritika tranzicijskega obdobja naše države in tudi drugih držav s podobno polpreteklo zgodovino. Težave, ki v teh časih in okoljih pestijo navadnega, »malega« človeka, pa prikaže predvsem z značaji posameznih likov in odnosi med njimi.
Scenarij Barbare Kelbl in Irene Krčelič so v filmu pod režiserskim vodstvom Varje Močnik oživeli igralci Nataša Tič Ralijan, Marinka Štern, Medea Novak, Ana Ruter, Desa Muck, Zijah Sokolović, Gregor Zorc, Tanja Ribič, Uroš Smolej, Jan Bučar, Ivo Godnič, Abra Nikitenko Schneider, Brane Grubar, Milena Grm, Lucija Ćirović in Žiga Saksida.
V prihodnjih dneh torej vabljeni po poteh prvih raziskovalcev kraških jam v igrano-dokumentarnem filmu Legendarni drenovci, na dopust z družino Erjavec v družinski komediji Zakleta bajta ter v čas slovenske tranzicije v celovečercu Bankirke. Zvočni opis si vklopite na dodatnem zvočnem kanalu.
V. R.

Na fotografiji je štiričlanska družina Erjavec iz filma Zakleta bajta: Foto: arhiv MMC RTV SLO
Na fotografiji je štiričlanska družina Erjavec iz filma Zakleta bajta: Foto: arhiv MMC RTV SLO