Članki

Oddaja Koda v slovenskem znakovnem jeziku

Kako varne so nove digitalne banke, kot sta N26 in Revolut - svoj denar jima namreč zaupa že okoli 14 tisoč Slovencev

Objavljeno: 9. 9. 2019 ob 19:41
Ljubljana - MMC RTV SLO
Moški drži v roki mobilni telefon in gleda v ekran. Foto: Pixabay
Moški drži v roki mobilni telefon in gleda v ekran. Foto: Pixabay

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi jemljejo tokrat pod drobnogled možnost uvedbe ležarin za depozite fizičnih oseb in tako imenovane "neobanke", ki osvajajo svet.

Slovenci svoje prihranke najraje zaupamo bankam, kjer hranimo za več kot 19 milijard evrov depozitov, kar je toliko kot skoraj dva letna proračuna države. Ker denar, ki leži na bankah pravzaprav izgublja svojo vrednost, so v Evropi vse glasnejše napovedi o uvedbi ležarin oziroma negativnih obresti na depozite fizičnih oseb. Ležarine že zdaj plačujejo podjetja in institucionalni vlagatelji, kot so denimo pokojninski skladi. V lanskem letu so fizične osebe na svoje bančne račune položile 1,2 milijarde evrov, večina bančnih depozitov je na vpogled, torej jih je mogoče dvigniti takoj, ko vlagatelj potrebuje denar. Zato jih banke ne morejo vlagati v dolgoročne naložbe, denar pa s tem izgublja vrednost. Ob nizkih obrestnih merah, ki jih predpisuje Evropska centralna banka, so zato vse glasnejša razmišljanja o uvedbi negativnih obrestnih mer za depozite fizičnih oseb. »To bi bilo povsem racionalno z njihove strani, če pogledamo, v kakšnem okolju danes živijo, v okolju negativnih obrestnih mer. To pomeni, da morajo banke zadnje štiri, pet let svoja presežna sredstva poslati v Frankfurt in tam zato plačevati ležarine, negativne obresti. Temu najraje rečem kazenske obresti. Tako, da do neke mere je to pričakovano, da bi tudi mali vlagatelji, torej vsi, ki imajo denar na banki, plačali podobno ceno,« meni Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A.

Kam varno vložiti prihranke?

Banke o morebitni uvedbi negativnih obrestnih mer za depozite fizičnih oseb ne govorijo rade. Več jih na vprašanje uredništva Kode, ali nameravajo uvesti ležarine na depozite fizičnih oseb, preprosto ni odgovorilo. Tiste, ki so se odzvale, pravijo, da o uvedbi ležarin trenutno ne razmišljajo. Ob tem pa dodajajo, da gre za aktualno razpravo po vsej Evropi in da bo politika nadomestil v prihodnje odvisna od tržnih razmer in monetarne politike Evropske centralne banke. Več bi tako lahko bilo jasno v četrtek, ko bo v Frankfurtu zasedala Evropska centralna banka. »Na splošno se na kapitalskih trgih močno pričakuje, da bodo dodatno znižali depozitno obrestno mero, torej bodo še povečali motivacijo bank za uvedbo ležarin tudi prebivalstvu,« je prepričan Hribar.  Je torej čas, da začnejo komitenti razmišljati o drugih vrstah naložb in če, o katerih? Mnogi so se pred leti opekli z naložbami v sklade, tudi z nakupom obveznih slovenskih bank. »Mislim, da je nastopil trenutek, ko si stranke dovolijo spoznavati naložbene produkte ali pa ponovno razlago vzajemnih skladov, čeprav so mogoče že imeli slabo izkušnjo v preteklosti,« je prepričana Simona Krevs iz NLB. Da so nepremičnine po mnenju marsikoga varna naložba, meni Hribar: »Nepremičnine, tipična slovenska varna naložba, postanejo še bolj zanimive v takem okolju.« Sicer pa, kot pravi pregovor, nikoli ne položimo vseh jajc v eno samo košaro.  

Svet osvajajo »neobanke«, tudi Slovenija ni izjema

In medtem, ko se tisti, ki so svoje prihranke zaupali banki, sprašujejo, ali jih bodo v kratkem udarile  bančne ležarine ali negativne obrestne mere na depozite, se vse več Slovencev odloča za tako imenovane »neobanke«, ki so v zadnjih letih v Evropi v vzponu. Njihova posebnost je, da ponujajo izključno digitalne produkte, stroški poslovanja so nizki ali jih praktično ni, zaradi česar se potrošniki vse pogosteje usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam. V Kodi bodo vzeli pod drobnogled spletne banke N26, Revolut in Monese, ter preverili njihove prednosti in slabosti.  Glavna prednost spletnih bank nove generacije so zagotovo nizki stroški, pa tudi enostavnost uporabe, pravijo tisti, ki so storitev preizkusili že v praksi. Največji med tako imenovanimi neobankami sta Revolut s sedmimi milijoni uporabnikov in N26, ki jih ima 3 milijone in pol. Prva že ima evropsko bančno licenco, druga je v postopku pridobivanja licence. »Če ima največja slovenska banka pol milijona uporabnikov, oni jih imajo 5 milijonov. Če njim zaupa 5 milijonov ljudi, se mi zdi da je varno,« meni podjetnik Boštjan Pišler, ki je svoj denar zaupal eni od spletnih bank že pred nekaj leti. Prav pomisleki v zvezi z varnostjo mnoge uporabnike odvrnejo od odločitve za odprtje računa. »Mi ne vidimo razloga, da zaradi varnosti uporabniki ne bi uporabljali teh bank, tudi regulacija je tukaj zelo stroga in če hoče nekdo biti banka, mora imeti zelo visoke varnostne standarde,« meni Tadej Hren iz Si.Cert-a.

Račun je treba prijaviti FURS-u

Uporabniki sicer pravijo, da je morda pomanjkljivost ta, da neobanke ne podpirajo reference pri plačilu položnic in QR kode za lažje branje plačilnih nalogov. Nekateri to rešujejo tako, da sklic vpišejo v namen plačila. V vsakem primeru pa je treba upoštevati osnovna varnostna pravila. »To je, da v telefon, na katerem uporabljamo spletno bančništvo, ne nameščamo aplikacij iz nepreverjenih virov, da telefon res pazimo, da dostop do spletne banke zaščitimo s pin kodo,« še opozori Hren.  N26 podatkov o številu uporabnikov v Sloveniji ne želi razkriti, iz Revoluta pa so nam sporočili, da jih imajo v Sloveniji 35.000. Na finančno upravo je do julija letos sicer račun pri Revolutu v tujini prijavila le desetina uporabnikov. »Sicer morajo po zakonu v 8 dneh po odprtju računa v tujini to sporočiti finančni upravi. To storijo na obrazcu DR02. Če so mogoče pozabili, nič še ni izgubljenega, naj javijo čimprej. Če bodo to storili predno jih bo finančna uprava sama opozorila, se bodo lahko izognili globam,« pojasni Stojan Glavač s Finančne uprava Republike Slovenije. Če računa v tujini ne boste prijavili, vas lahko doleti globa v višini od 200 do 1200 evrov.

Več v oddaji Koda

Več podrobnosti o možnosti uvedbe ležarin na bančne depozite, pa tudi o tako imenovanih neobankah, ki osvajajo svet in Slovenijo v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 10. septembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.