Danes zaznamujemo nacionalni dan slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je uradni jezik gluhih postal leta 2002, septembra letos pa so dobili tudi prvo slovnico. Trenutno si skupnost gluhih prizadeva za vpis znakovnega jezika v ustavo kot uradni jezik manjšine. Dan slovenskega znakovnega jezika obeležujemo od leta 2014.
V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat. Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji.
Pomemben datum – 14. november
Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep, da se 14. november obeležuje kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni 5. dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen umestitvi znakovnega jezika v Ustavo RS.
Prva slovnica slovenskega znakovnega jezika
Letos septembra je ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predstavila prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Ta bo pripomogla k boljšemu poznavanju jezika, lažjemu učenju in bolj kakovostnemu tolmačenju.
Vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS
V parlamentarnem postopku je tudi predlog za dopolnitev ustave, po katerem bi se znakovni jezik vpisal med uradne jezike v državi. "Jeziki izumirajo vsak dan; če umre slovenski znakovni jezik, pa bo skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo smo vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo," v poslanici ob dnevu slovenskega znakovnega jezika poudarja predsednik zveze Mladen Veršič. Opozoril je še, da se gluhi učenci ne izobražujejo v svojem maternem jeziku - znakovnem jeziku.
Ustavna komisija je z delom že začela. Prihodnji ponedeljek bodo na seji odločali o nalogah in sestavi strokovne skupine za vpis znakovnega jezika, so za STA pojasnili v državnem zboru.
Predsednika DZ Dejan Židan je sicer poleti ob srečanju s predstavniki zveze ocenil, da obstaja "relativna možnost", da ustavo na tem področju spremenijo že v letu 2020, poslanske skupine naj bi predlog podpirale. Za spremembo ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Dogodki ob letošnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika
Ob današnjem dnevu se bo zvrstilo več prireditev. Zveza društev gluhih in naglušnih pripravlja v Kinu Bežigrad slavnostno prireditev, na njej bo zbrane nagovoril tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Ob 17. uri pa bo v Kinu Bežigrad tudi premierna projekcija dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti. Dokumentarni film scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra Murča pripoveduje zgodbo treh posameznikov in se osredotoča na to, kaj bi njim pomenil vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo in kako bi to popravilo krivice in neenakosti gluhih Slovencev. Po projekciji bo tudi pogovor in druženje z ustvarjalci.
Tri različne zgodbe s skupnim hrepenenjem
Zelo jasno sporočilo o izumrtju, ki grozi slovenskemu znakovnemu jeziku, film osvetli prek zgodb treh protagonistov, ki pripadajo različnim generacijam – 15-letne Špele, 42-letnega Sama in 80-letne Meri. Samo je najboljši gluhi športnih vseh časov, edini, ki je osvojil zimsko in poletno olimpijsko medaljo. Nekdanji šampion danes za minimalno plačo pomiva posodo in deli hrano. Vendar želi delati le to, o čemer je od nekdaj sanjal – da bi postal asistent učitelja športne vzgoje gluhih otrok.
Špela se pripravlja na vstop v srednješolska leta, kar vsakemu najstniku predstavlja veliko življenjsko prelomnico, obenem pa je to tudi pomemben korak proti želeni poklicni poti. Pa bo imela pri pouku tolmača, ki ji bo prevajal učno snov?
Tu nastopi Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica iskala svoj izgubljeni sluh s kričanjem na travniku, nato pa si vse življenje prizadevala za razvoj in priznanje znakovnega jezika. Danes si vse sile napenja za prizadevanje za vpis znakovnega jezika v ustavo. Bo Meri uspelo doseči življenjske sanje, bo Samo pridobil novo službo in ali bo Špela imela enake možnosti pri izobraževanju?
Napovednik filma Jezik enakopravnosti:https://www.youtube.com/watch?v=XMZojq_DG68&feature=emb_logo
Gledališka predstava
Igralec Lado Bizovičar in košarkar Miha Zupan pa pripravljata dobrodelno predstavo Ali se slišimo?! Predstava, ki bo danes zvečer v Sititeatru, je namenjena tako slišeči kot gluhi publiki. Zbrana sredstva bodo namenili za otroke iz socialno ogroženih družin, ki bodo obiskali košarkarski tabor v Kranjski Gori.
V. R./ STA
