Pobuda Gledališki tolmač, ki jo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ob podpori NLB in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je zakorakala v drugo sezono. V sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči bodo do konca leta gluhi gledalci s pomočjo tolmača v slovenski znakovni jezik lahko spremljali izbrane predstave za otroke in odrasle. Vrata v novo sezono so ustvarjalci pobude odprli v MGL Mestnem gledališču Ljubljanskem, kjer so si gluhi ogledali gledališko poslastico, muzikal Addamsovi.
Gluhota po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) velja za eno najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. V Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana opozarjajo, da kljub ustavni enakopravnosti slišečih in gluhih prebivalcev Slovenije, pri uveljavljanju pravice za dostop do kulturnih dobrin pogosto pride do diskriminacije. »Gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, kar je dokazala že spomladanska izvedba pobude Gledališki tolmač, ko so gluhi predstave zapuščali z vidno ganjenimi obrazi. Veselimo se, da bomo skupaj z NLB in slovenskimi gledališči gluhim ponovno omogočili doživetje edinstvenega gledališkega sveta,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
Odbiti in skrivnostni Addamsovi navdušili publiko
Gledališki tolmač je v novo gledališko sezono stopil v velikem slogu in gluhim omogočil ogled muzikala Addamsovi. Zaradi specifike predstave, ki je polna iskrivih dialogov in prežeta z nadvse intenzivnim dogajanjem na odru, sta uprizoritev tolmačila kar dva tolmača, Natalija Spark in Matjaž Juhart.
Priprave na tolmačenje so tudi tokrat potekale pod strokovnim vodstvom gluhe režiserke Lade Orešnik, ki je Natalijo in Matjaža več kot odlično pripravila na izziv. »Pripravljala sva se tako, da smo bili najprej vsak zase, da si si zapomnil vse karakterje, torej vse ženske in moške like, potem pa smo se dobili kar nekajkrat skupaj, da smo v bistvu skupaj povadili,« je razložila Natalija Spark.
»Kakšna predstava, kakšno doživetje! Vesel sem, da sta predstavo tolmačila dva tolmača v slovenski znakovni jezik, zaradi česar smo se še lažje vživeli v različne like in spremljali akcijo na odru,« je navdušeno pripovedoval gluhi udeleženec predstave Addamsovi v MGL Mestnem gledališču Ljubljanskem. MGL je k podpori pobude Gledališki tolmač pristopil tudi tako, da je zaradi izjemnega zanimanja zagotovil dodatne brezplačne vstopnice za gluhe.
Svoje navdušenje nad izkušnjo je po koncu predstave izrazil tudi tolmač Matjaž Juhart. »Moji občutki so fenomenalni. Vmes sva namreč zagledala roke gluhih, kako so ploskali. In ko se dvignejo vse roke v dvorani, veš, da si jim zgodbo iz odra prenesel v njihov jezik, znakovni jezik ... in občutek je bil, vsaj zame, enkraten.«
Pobuda Gledališki tolmač do novega leta kar v štirih gledališčih
Poleg MGL Mestnega gledališča ljubljanskega so se pobudi Gledališki tolmač pridružila še tri slovenska gledališča – Lutkovno gledališče Ljubljana, SNG Drama Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče. V vsakem partnerskem gledališču bo na sporedu po ena predstava s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, program pa je sestavljen z mislijo na najmlajše in odrasle. Pobudi so se pridružili štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika, Karin Brumen, Nataša Kordiš, Natalija Spark in Matjaž Juhart, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
Namen pobude Gledališki tolmač ni le približati slovenskih gledališč gluhim, ampak tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih, njegove edinstvene značilnosti pa je potrebno upoštevati tudi pri pripravi predstav. Pripravo in delo s tolmači je prevzela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Orešnik, Čehinja, zaljubljena v gledališče. Kot pravi sama, je ustvarjati za gluhe in naglušne lahko zahtevna, vendar hkrati neopisljivo hvaležna naloga. Tolmači v vsako predstavo vložijo ogromno znanja in truda, obrazi gluhih gledalcev pa ga poplačajo.
Gledališča gluhe povabila tudi v zakulisje
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ter SNG Drama Ljubljana sta gluhe povabila tudi v zaodrje. Na dveh močno obiskanih delavnicah so gluhi tako lahko dodobra spoznali dogajanje za žametno zaveso. Kakšne so skrivnosti gledališkega ustvarjanja? Kako potekajo priprave na prvo uprizoritev? Kdo vse ustvarja predstave? Kdo sešije kostume? Kdo jih zasnuje? Kaj so elementi prepričljive scenografije? Kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec, kaj oblikovalec svetlobe? Vse to in še mnogo so gluhi izvedeli na sprehodu po omenjenih dveh gledališčih, s ciljem gluhim še bolj približati in še bolj priljubiti gledališko umetnost.
Do konca leta si bo mogoče s tolmačem v SZJ ogledati še tri predstave:
1. decembra 2019, ob 11.00: Svetlana Makarovič, Brane Vižintin: Vila Malina, Lutkovno gledališče Ljubljana; tolmači Nataša Kordiš
3. decembra 2019, ob 18.00: Luka Martin Škof: Županova Micka, SNG Drama Ljubljana; tolmači Natalija Spark
24. decembra 2019, ob 10.30: Branko Potočan: Vsi junaki zbrani, Slovensko mladinsko gledališče; tolmači Karin Brumen
Vabljeni v gledališče!
V. R.
