Članki

Joga za invalide

»Z redno vadbo joge vnesemo v svoje življenje ravnovesje, mir in harmonijo.«

Objavljeno: 30. 7. 2016 ob 10:48
Ljubljana - MMC RTV SLO
Opis fotografije: Na fotografiji so udeleženci joge za invalide, ki so na povabilo Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor tako obeležili mednarodni dan joge. Foto: osebni arhiv
Opis fotografije: Na fotografiji so udeleženci joge za invalide, ki so na povabilo Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor tako obeležili mednarodni dan joge. Foto: osebni arhiv

V Društvu joga v vsakdanjem življenju Maribor, kjer vadijo izvorno jogo, so pred petimi leti poleg običajne vadbe začeli prilagojeno vadbo joge za invalide. Gre za vadbo joga na stolih, namenjena pa je predvsem gibalno oviranim osebam. Več v pogovoru z učiteljico joge Vesno Kovačič.  

V zadnjih letih je joga čedalje bolj priljubljena, takšno ali drugačno obliko te vadbe ponuja tako rekoč že vsak fitnes. Zakaj je joga tako zelo priljubljena? In kaj vas je spodbudilo, da ste se lotili joge za invalide?

Joga je način življenja. Danes je vse bolj priljubljena zato, ker so ljudje ozaveščeni in želijo živeti zdravo. Joga jim ponuja preproste in koristne nasvete za zdravo in harmonično življenje, v današnjem hitrem tempu življenja pa to ni vedno lahko. Zato številne organizacije, društva in združenja ponujajo najrazličnejše vadbe joge, od tistih s prilagojenim programom do tistih za izbrano ciljno skupino. V Društvu joga v vsakdanjem življenju Maribor vadimo izvorno jogo. Pred petimi leti smo poleg običajne vadbe začeli prilagojeno vadbo joge za invalide. Gre za vadbo joga na stolih, namenjena pa je predvsem gibalno oviranim osebam. Tovrstna vadba se je najprej razširila v domovih za starejše, saj starejši pogosto uporabljajo voziček, hojco ali berglo, zato smo vadbo joge prilagodili njihovim telesnim zmožnostim. Kmalu se je joga na stolih razširila tudi zunaj domov za starejše, danes pa se vanjo vključujejo tako starejši kot invalidi različnih starostnih skupin. In ena izmed naših vadbenih skupin je namenjena vadbi joge za invalide.

Kakšna je razlika med tradicionalno jogo in tistimi, ki vsebujejo tudi modernejše prvine? In v čem se vse razlikujejo od joge za invalide, če sploh?

Tradicionalna joga pomeni ohranjanje izvorne oblike joge. Izvorna joga vključuje tehnike sproščanja, telesne vaje, dihalne tehnike in meditacijo. Človeka in njegov način življenja obravnava celostno. Pri tem se opira na znanje starih indijskih ved, njihova življenjska modrost in znanje sta se namreč po realiziranih duhovnih učiteljih ohranili vse do danes. Avtor priznanega Sistema joga v vsakdanjem življenju, ki izhaja iz linije duhovnih učiteljev, je H.H. Višvaguru Paramhans Svami Mahešvarananda, duhovni učitelj, ki izvorno jogo prenaša novim generacijam. V našem društvu želimo ohraniti izvornost joge, tako pri rednih vadbah kot tudi pri vadbi za invalide. To pomeni, da ne vključujemo modernejših prvin joge, ki bi spremenile izvorno obliko joge.

Učenje joge se po tradiciji deli na dva različna načina: ena praksa živčni sistem aktivira, druga pa ga pomirja. S katero se ukvarjate vi?

Pravilno ugotavljate, da ima joga ugoden učinek na živčni sistem. Nekatere jogijske tehnike ga aktivirajo, druge ga umirjajo. Z redno vadbo joge se naučimo vzpostavljati ravnovesje med stanjem aktivnosti in umirjenosti. Za zdravo življenje potrebujemo oboje, in to v ravnovesju. To pa ne velja samo za živčni sistem, ampak za naš celoten ustroj. Joga vzpostavlja harmonijo telesa, uma in duše.

Joga ni telovadba – če jo opazovalec vidi kot tako, je to samo njen zunanji aspekt, trdijo tisti, ki se z jogo resno ukvarjajo. V čem pa se joga razlikuje od klasične telesne vadbe?

Joga je veliko več kot telesna vadba. Če bi jo povezovali zgolj s telesnimi vajami, se ne bi bistveno razlikovala od drugih telesnih vadb. Toda joga je več kot to. Poleg telesnih vaj vključuje tudi tehnike sproščanja, tehnike dihanja in meditacijo. Prav v tem se razlikuje od preostalih telesnih vadb. Poglejmo primer. Pri telovadbi po navadi razgibavamo posamezne dele telesa, ne da bi bili pri tem pozorni na dihanje, misli in čustva, ki se pri tem pojavljajo. V nasprotju s telovadbo posvečamo pri jogi temu vidiku vadbe veliko pozornosti.

Kako poteka sama vadba? Kako se ognete nevarnosti, da bi prišlo do poškodbe?

Vadba joge se začne s sproščanjem. Sledijo telesne vaje. Telesne položaje izvajamo počasi in s pozornostjo. S tem se izognemo nevarnosti, da bi se poškodovali. Pri vadbi pozornost nenehno usmerjamo v opazovanje dihanja. Radi rečemo, da nas vsak vdih okrepi in vsak izdih sprosti. Z opazovanjem dihanja dosežemo usklajenost dihanja in gibanja. Ob vadbi se lahko pojavijo tudi različne misli in občutki, ki jih zaznamo in samo opazujemo. Telesnim vajam sledi dihalna tehnika, vadbo pa končamo z meditacijo.

Kako jogo prilagodite za gibalno ovirane osebe na vozičku? In od kod črpate znanje za jogo za invalide?

Vadba joge za invalide se izvaja sede na stolih. Sedeča vadba je primerna tudi za tiste, ki pri hoji uporabljajo voziček, hojco ali bergle. Vadbeni prostori imajo urejen dostop za invalide. Vadba za invalide se od redne vadbe joge razlikuje tudi po izbiri telesnih vaj, saj te izberemo in prilagodimo glede na zmožnosti gibalno oviranih oseb. Prilagojen program vaj izhaja iz uveljavljenega Sistema joga v vsakdanjem življenju. Program je nastal v dolgoletnem sodelovanju našega duhovnega učitelja, zdravnikov in fizioterapevtov, ki so posebno pozornost namenili vajam za gibljivost hrbtenice in sklepov.

Jo prilagodite tudi glede na različne vrste invalidnosti, denimo za slepe, gluhe, gluhoslepe osebe?

Joga je primerna za vse vrste invalidnosti. Pogosto se za vadbo joge poleg invalidne osebe odloči tudi njegov spremljevalec. Tako ni težav s prilagajanjem vadbe potrebam posameznikov. Joga v vsakdanjem življenju ima v Sloveniji deset društev. Danes se v nekaterih večjih mestih že izvaja joga za slepe. Tudi sama sem imela izkušnjo, ko se je vadbe joge udeležila slepa oseba. Takrat je bilo potrebno dogajanje v prostoru opisati z nekaj več besedami kot navadno, a s komunikacijo ni bilo težav. Vadeča je bila z vadbo joge več kot zadovoljna.

Kako joga vpliva na duševno zdravje?

Joga vpliva na naše fizično, duševno, družbeno in duhovno zdravje. Na fizični ravni z redno vadbo joge razgrajujemo stres, povečamo moč in gibljivost telesa ter izboljšamo odpornost. Na duševni ravni se sprostimo, povečamo mentalne sposobnosti in razvijamo notranji mir. Na družbeni ravni nas joga spodbuja k pozitivnemu in odgovornemu odnosu do sočloveka, družbe in narave, na duhovni ravni nas vodi do samospoznanja. Joga na zdravje človeka vpliva celostno.

Kaj pa joga za invalidne otroke in otroke s posebnimi potrebami? Jo tudi organizirate in koliko zanimanja je zanjo?

Pred kratkim sem na seminarju joge srečala prijetno dekle, ki redno vadi jogo, čeprav uporablja berglo in je invalidka že od rojstva. Sama izkušenj z vadbo joge za invalidne otroke nimam, kljub temu pa lahko rečem, da je vadba joga za invalidne otroke koristna.

Pa je sploh kdo, ki mu joge ne priporočate?

Ne. Jogo je primerna za vsakogar. Začetna stopnja je v celoti namenjena pripravi telesa in spoznavanju različnih jogijskih tehnik. Izbrane vaje so zato lahke in preproste, izvedljive za vsakogar, ne glede na starost, telesno pripravljenost ali gibalno oviranost. Pri tem je pomembno, da vadimo v skladu z lastnimi zmožnostmi in sposobnostmi. Z redno vadbo joge razvijamo pozitiven in spoštljiv odnos do sebe in svojega telesa.

Kakšen je odziv med invalidi?

Invalidi so vadbo joge na stolih dobro sprejeli. Doslej smo jogo vadili skupaj s člani Združenja multiple skleroze, Društva študentov invalidov in Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo. Še posebej smo veseli, da so se nekateri po predstavitveni vadbi aktivno vključili v redno vadbo joge za invalide.

Slepi italijanski novinar brez noge Ezio Daminelli je nekoč izjavil, da se je iz depresije rešil prav z redno vadbo joge. Kako joga torej pomaga osebam z depresijo?

Joga deluje preventivno. Z redno vadbo vnesemo v svoje življenje ravnovesje, mir in harmonijo. Vse to nam pomaga ohranjati zdravje, tako telesno kot tudi duševno. Zanimivo je spoznanje psihologov, ki so v osemdesetih letih ugotovili, da lahko posledice depresije učinkovito lajšajo z redno vadbo čuječnosti. Gre za zavestno usmerjanje pozornosti v sedanji trenutek, ne da bi sodili, kaj je prav in kaj ne. Vadba čuječnosti izhaja iz meditacije, ki se na vzhodu prakticira že tisočletja. Leta 2004 je bila čuječnost klinično potrjena kot metoda za zdravljenje ponavljajoče se depresije tudi na zahodu.

Nekateri v jogi zagovarjajo individualni pristop. Kakšno pa je vaše mnenje?

Na začetku je jogo najbolje vaditi v skupini. Pod vodstvom usposobljenega učitelja joge postopoma spoznamo telesne vaje in jogijske tehnike. Skozi osem stopenj vadbe, ki se premišljeno nadgrajujejo, napredujemo v skladu s svojimi zmožnostmi in v tempu, ki ga sami izberemo. Menim, da je začetek jogijske poti koristno zaupati usposobljenim učiteljem joge.

Kako lahko joga človeku spremeni življenje?

Joga nas spodbuja k zdravemu načinu življenja. Z njeno redno vadbo spoznamo resnično sprostitev, okrepimo svoje moči, izboljšamo zbranost in uravnotežimo svoje življenje.

Kje organizirate vadbo joge in kako dostopna je za invalide?

Društvo joga v vsakdanjem življenju Maribor organizira brezplačno jogo za invalide. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure v prostorih društva v Ulici heroja Tomšiča 3a (center). Vadba se začne septembra. Prijavite se lahko od 12. do 16. septembra 2016 med 17. in 20. uro v pisarni društva na Ruški cesti 104 (Studenci). Več informacij najdete na spletni strani društva (http://www.joga-maribor.org/).

In kaj ob koncu svetujete učiteljem joge, ki bi se radi lotili joge za invalide? Na kaj naj bodo pozorni pri svojem delu?

Izkušnje kažejo, da je pri vadbi joge za invalide najpomembnejše skrbno izbrati telesne vaje. Program vadbe naj bo čim bolj prilagojen zmožnostim invalidov. S komunikacijo na vadbi po navadi ni težav, saj so invalidi prijetni in odprti ljudje. Vadba joge pa je tako zanje kot tudi za učitelja joge pogosto prijetna in zanimiva izkušnja. x

Vesna Pfeiffer