Članki

Svetovni dan revmatikov

»Imam revmo, a revma nima mene!«

Objavljeno: 12. 10. 2016 ob 11:35
Ljubljana - MMC RTV SLO
Skupinska fotografija predstavnikov in članov Društva revmatikov Slovenije na dogodku na Prešernovem trgu v Ljubljani. Foto: arhiv Društva revmatikov Slovenije
Skupinska fotografija predstavnikov in članov Društva revmatikov Slovenije na dogodku na Prešernovem trgu v Ljubljani. Foto: arhiv Društva revmatikov Slovenije

Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu revmatikom, ki ga po vsem svetu zaznamujemo 12. oktobra, so v Društvu revmatikov Slovenije pripravili različne dejavnosti, ki ozaveščajo javnost o revmatičnih boleznih pa tudi o novih metodah zdravljenja. V Sloveniji je za vnetno revmatično boleznijo obolelih med 40.000 in 60.000 ljudi. Revmatične bolezni povzročajo kronične bolečine, vnetja, okorelost in izgubo funkcije sklepov. Nezdravljena bolezen poleg nenehnih bolečin lahko tudi trajno uniči sklepe, kar vodi v invalidnost. Nekatere revmatične bolezni povzročajo oslepitev, druge lahko trajno okvarijo ledvica, pljuča, možgane, živce ...

Fotografska razstava Društva revmatikov Slovenije na Prešernovem trgu v soboto, 8. oktobra 2016, ob svetovnem dnevu revmatikov. Foto: arhiv Društva revmatikov Slovenije
Fotografska razstava Društva revmatikov Slovenije na Prešernovem trgu v soboto, 8. oktobra 2016, ob svetovnem dnevu revmatikov. Foto: arhiv Društva revmatikov Slovenije

Vnetne revmatske bolezni ne izbirajo spola in starosti ter lahko prizadenejo vsakogar. Nekatere oblike so pogostejše pri ženskah, druge pri moških. Bolezen se lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih. Zbolijo lahko že otroci in mladostniki, nekatere oblike pa se pojavljajo le pri starostnikih. Vnetne revmatične bolezni se najpogosteje pojavljajo med aktivno delovno populacijo, med 30. in 50. letom starosti. Med obolelimi je kljub napredku pri zdravljenju vnetnih revmatskih obolenj še vedno veliko invalidov, ki brez pomoči drugih ne morejo samostojno živeti. Invalidnost lahko pri bolnikih z vnetnim revmatizmom nastane zelo kmalu ali pa nikoli, odvisno je od teže bolezni in hitrosti njenega napredovanja.

Letošnji svetovni dan revmatikov poteka pod geslom: »Imam revmo, a revma nima mene!«

»Napredek na področju zdravljenja revmatičnih bolezni je v zadnjih dvajsetih letih ogromen in veliki večini revmatičnih bolnikov pomeni olajšanje in možnosti za dokaj normalno življenje z manj težavami in manj bolečinami. Vendar ostajajo revmatične bolezni težek izziv za vsakega posameznika, ki se sreča s to diagnozo. V Društvu revmatikov želimo olajšati težave bolnikom, predvsem pa jim pomagati z informacijami, kako se zoperstaviti bolezni,« je na tiskovni konferenci povedal Andrej Gregorčič, predsednik Društva revmatikov Slovenije.

V okviru dejavnosti ob svetovnem dnevu revmatikov so v Društvu revmatikov Slovenije objavili tudi njihovo uradno stališče o zdravljenju s podobnimi biološkimi zdravili.

V Društvu revmatikov Slovenije poudarjajo, da mora odločitev o uvedbi zdravljenja vnetnih revmatičnih bolezni z biološkim ali podobnim biološkim zdravilom oziroma s kakršnim koli drugim zdravilom sprejeti lečeči zdravnik – specialist revmatolog, bolnik pa naj bo pri odločitvi soudeležen. Ta odločitev mora temeljiti na trdnih strokovnih dokazih in klinični presoji revmatologa ob upoštevanju specifičnih terapevtskih potreb vsakega posameznega bolnika. Odločitev za vrsto zdravljenja mora biti sprejeta predvsem v dobro bolnikov in temeljiti na njihovi varnosti, in ne zgolj na finančnih vidikih. Prav tako poudarjajo, da morajo biti bolniki dobro obveščenih o vplivih in posledicah zdravljenja, ki ga prejemajo, in morajo imeti pri izbiri zdravljenja možnost soodločanja.

Obravnava revmatoloških bolnikov v Sloveniji

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana, je obstoječi sistem pohvalil: »V Sloveniji imajo bolniki na voljo vsa najsodobnejša zdravila in tudi po tej plati smo primerljivi z Evropo oziroma so bolniki na boljšem kot v marsikateri državi v Evropi. Tudi čakalne dobe so primerljive. Kadar zdravniki družinske medicine menijo, da gre za zelo nujen primer, lahko bolnik celo v enem dnevu pride do revmatologa. Sistem, ki smo ga ustvarili, je dober, zahteva pa seveda tudi nekaj odgovornosti pri samih bolnikih. Ob svetovnem dnevu revmatikov bi rad poudaril tudi pomen sodelovanja med zdravnikom in bolnikom, saj je ta zelo pomemben za ugoden izid zdravljenja. Prav tako bolnikom vedno svetujem, da jim sodelovanje v Društvo revmatikov Slovenije lahko zelo pomaga pri spopadanju z boleznijo.«

Fotografska razstava

Od 10. do 24. oktobra 2016 je v Cityparku v Ljubljani na ogled fotografska razstava z naslovom Imam revmo, … a revma nima mene. Namen razstave je prikazati simptome bolezni, ki bolnike ovirajo pri vsakodnevnem življenju, obenem pa pokazati tudi to, da kljub simptomom, kroničnim bolečinam in omejitvam, ki jih bolezen prinaša posamezniku, bolniki z revmo lahko živijo polno in aktivno življenje.

Društvo revmatikov Slovenije pa je ob tej priložnosti pripravilo tudi knjižico Ostani pokončen!, ki govori o spopadanju z ankilozirajočim spondilitisom, ki prizadene predvsem hrbtenico in druge velike sklepe.

Drži ali ne drži: zmote o revmatičnih boleznih

Revma je bolezen starejših.

Ne drži. Revmatične bolezni lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, zbolijo torej tudi dojenčki, otroci in mladostniki.

Revmo dobimo, če sedimo na hladnih tleh, hodimo po dežju ali smo dlje časa izpostavljeni mrazu in prepihu.

Revmatične bolezni so posledica različnih, predvsem vnetnih in tudi drugih procesov v telesu. Revmatičnih bolezni ne povzročajo sedenje na hladnih tleh, izpostavljanje mrzli vodi ali mrazu in prepihu.

Revma razen bolečin nima veliko posledic za bolnike.

Revmatizmi so resne, kronične bolezni z velikim negativnim vplivom na vsa področja življenja. Če diagnoza ni dovolj zgodnja in oboleli ni pravočasno ter ustrezno zdravljen, lahko nastanejo nepovratne spremembe hrbtenice in drugih sklepov, kar lahko vodi tudi v invalidnost. x

V. R.