Projekt, ki je nastal v okviru razpisa AAL, nosi ime BeauCoup – Building Active User Experiences to Bring Culture to the People (Gradnja aktivnih uporabniških izkušenj za približevanje kulture ljudem). V projektu slovensko podjetje Feelif sodeluje še z devetimi konzorcijskimi partnerji iz še štirih držav Evropske unije: Avstrijo, Italijo, Švico in Portugalsko. Vsi partnerji so strokovnjaki na svojem področju, ki bodisi z izkušnjami ali pa z inovativnimi tehnološkimi rešitvami omogočajo dostopnost vsebin tudi slepim, slabovidnim in gluhim. Poleg konzorcijskih partnerjev pri razvoju produkta sodelujejo tudi muzeji iz Evropske unije in starostniki. V Sloveniji je to Gorenjski muzej in Dom Danice Vogrinec iz Maribora. O projektu, njegovi vsebini in nadaljevanju po koncu projekta smo govorili z direktorjem podjetja Feelif, Željkom Khermayerjem.
V okviru projekta BeauCoup razvijate produkte za starostnike, s katerimi jim želite približati izkušnjo obiska kulturnih ustanov, kot so muzeji in galerije. Dostopnost do kulture je v Sloveniji v zadnjem času v porastu, tudi zaradi epidemije koronavirusa, obenem pa nam do širše dostopnosti manjka še precej. Kako se je dostopnost do kulture za različne ciljne skupine razvijala v zadnjih letih, ste za projekt pripravili tudi kakšne preliminarne analize tega področja?
Projekt BeauCoup, ki ga, med drugim, sofinancira tudi Služba vlade RS za digitalno preobrazbo, nastaja v okviru AAL programa, ki pomaga uresničevati projekte, ki podpirajo starejše ter jim pomagajo, da ostanejo družbeno aktivni, ali pa da osebam z demenco zagotavljajo podporo. Po podatkih, ki jih navaja AAL program v svojem nagovoru, "je prebivalstvo Evrope doživelo ključno spremembo v starostni strukturi, saj ljudje živijo dlje kot kadar koli prej. Daljša pričakovana življenjska doba in dosledno nižja stopnja rodnosti pomenita, da se naše prebivalstvo vztrajno stara, pri čemer naj bi bila do leta 2070 več kot polovica prebivalcev EU starejših od 65 let. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive v zvezi s kakovostjo življenja starejših ljudi in njihovih negovalcev ter vpliva na trg dela. S temi izzivi se je treba spoprijeti zdaj, če želimo zagotoviti, da bomo še naprej živeli zdravo, aktivno in neodvisno življenje v starosti. Toda staranje prebivalstva predstavlja tudi veliko priložnost. S pravo skupnostjo strokovnjakov in pravo podporo se lahko vključimo v današnji svet povezane tehnologije ter ustvarimo rešitve in izdelke, ki lahko spremenijo življenja ljudi zdaj in v prihodnosti."
Raziskave so pokazale, da udeleževanje pri ustvarjalnih kulturnih dejavnostih vpliva na izboljšanje dobrega počutja v vseh življenskih obdobjih in da so muzeji dragoceni partnerji za ustanove, ki izvajajo programe za izboljšanje javnega zdravja, zlasti ko obravnavajo starejše odrasle, vključno z invalidi. Navedena literatura nakazuje, da obiski muzejev in aktivnosti, osredotočene na dediščino: a) zagotavljajo okoliščine za socialne stike s sorodniki, vrstniki in medgeneracijskimi skupinami; b) zmanjšajo socialno izolacijo; c) spodbujajo učenje in krepijo kognitivne sposobnosti; in d) povečujejo pozitivna čustva in zmanjšujejo negativno razpoloženje (npr. depresijo, anksioznost).
Poleg tega muzeji nudijo tudi prijetno doživetje ter odvračanje pozornosti od kliničnih okolij, kot so bolnišnice in domovi za ostarele in ustvarjajo okoliščine za izboljšanje odnosa med bolniki in zdravstvenimi delavci. Kljub temu se starejši občani z začetnimi ali s starostjo povezanimi invalidnostmi soočajo s številnimi ovirami, ki preprečujejo popoln dostop do muzejev in ustvarjalnih kulturnih dejavnosti: (1) problem, kako priti do muzejev, ki se večinoma nahajajo v središču velikih mest (npr. posameznikova nemobilnost, dolga potovanja ali zaprtje zaradi pandemije), (2) slaba dostopnost kulturnih vsebin, (3) orodja in digitalne tehnologije (npr. mobilne aplikacije), ki jih obiskovalci s kognitivnimi in senzoričnimi motnjami, ki so povezane s staranjem, ne morejo uporabljati samostojno, tj. brez pomoči negovalcev ali drugih oseb. V okviru projekta BeauCoup si prizadevamo te ovire odpraviti.
Kako je prišlo do samega projekta, kdo pri njem sodeluje?
K temu projektu smo pristopili na povabilo strokovne in uigrane ekipe, ki ima za seboj že uspešno izvedbo evropskega projekta, vezanega na kulturne ustanove. Na to laskavo povabilo smo se seveda pozitivno odzvali in postali del konzorcija, ki ga sestavljamo 10 partnerjev iz petih evropskih držav: Slovenije, Avstrije, Italije, Portugalske in Švice.
Čeprav je bil koncept tega projekta razvit že dolgo pred izbruhom pandemije COVID-19, so bile zapore zaradi pandemije potrditev našega splošnega občutka, da je treba kulturo približati starejšim odraslim na načine, ki presegajo fizični obisk muzeja ali umetniškega dogodka.
V projektu boste izdelali različna digitalna in analogna orodja za veččutne in inkluzivne kulturne izkušnje, prednostno za starostnike, ki pa so namenjeni tudi osebam z invalidnostjo, saj vključujejo tako lažje razumljiva besedila, zvočne opise, tolmačenje v znakovni jezik itn.
Res je. Naš glavni cilj je prinesti kulturne artefakte ne le v domove za starejše, v domove za ostarele in rekreacijske dnevne centre, temveč tudi poudariti in ustvariti kulturna doživetja zunaj turističnih osrednjih točk, ki so ponavadi prenatrpane in preobremenjene, da bi ponudile smiselno kulturno izkušnjo za našo ciljno skupino. Želimo omogočiti možnosti za dialog in medgeneracijsko interakcijo. Z uporabo multisenzornega pristopa, ki se osredotoča na ciljno skupino, želimo, da bi starejši odrasli doživljali kulturo na način, ki spodbuja kognitivne procese in socializacijo z enako mislečimi vrstniki in medgeneracijskimi skupinami. Na ta način želimo kreirati trajnostno uporabniško izkušnjo, ki bo vedno znova vzbujala radovednost in zanimanje za kulturno dediščino tako med turisti kot prebivalci in bo presegala tradicionalno muzejsko izkušnjo. Naš sekundarni cilj je zgraditi mrežo muzejev, ki bo povezovala različne zbirke in tematike, ter dati, zlasti majhnim muzejem in muzejem izven ustaljenih poti, priložnost, da pridobijo prepoznavnost zunaj preobremenjenega sektorja množičnega turizma. Prav tako želimo vzpostaviti strateška partnerstva z zdravstvenimi ustanovami in domovi za ostarele.
Katera so ta orodja oz. modeli zagotavljanja storitev, ki bodo starostnikom omogočali dostop do kulture?
Znotraj projekta smo definirali tri (3) modele podajanja vsebin. Vsak izmed njih rešuje izzive različnih okoliščin, v katerih se znajdejo starostniki. The Bag (Torba) je, kot že samo ime pove, torba, ki je dovolj lahka, da se jo nosi s seboj. V njej bo uporabnik našel različne 3D modele in reliefe, prospekte ter tablični računalnik. Prospekti bodo vsebovali enostavno razumljive informacije, tiskane v pisavi večjega formata in bodo na voljo v različnih jezikih. Tablični računalnik bo imel na zaslonu nameščeno taktilno mrežico in bo, tudi s pomočjo vibracij, omogočal prikaz veččutnih vsebin. Na njem bodo nameščene različne vsebine, kot so vodič, zemljevidi pa tudi avatarji z znakovnim jezikom. Končni uporabniki tega produkta so starostniki, ki raziskujejo kulturne znamenitosti. Poslovni partnerji so v tem primeru turistične agencije.
The Box (Škatla) je nekakšen "kiosk", ki pa ga je, kljub velikosti, vseeno dokaj enostavno transportirati na drugo lokacijo, kot je dom za ostarele ali dnevni center za starostnike. Partnerji, ki bi ponujali to storitev, so lahko dnevni centri, domovi za ostarele ali pa kulturne ustanove. V takšnem kiosku bo uporabnik našel 3D-modele, tablične računalnike in prospekte, kot so opisani v modelu The Bag, računalniško postajo s taktilnimi reliefi, komplet z različnimi vonji in pop-up razstavo.
Zadnji predviden model je The Screen (Zaslon) je namenjen starostnikom, ki so nemobilni, a bi vseeno želeli doživeti kulturno izkušnjo, na primer obisk določene znamenitosti na daljavo. Uporabnik ima na voljo računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon z zvočnimi funkcijami, preko katerega se lahko interaktivno poveže s skupino. Omogočeno je tudi pretočno predvajanje, na primer vodenih izletov. Na voljo ima tudi znakovni jezik v obliki avatarja. Poleg tega je na voljo tudi dokumentacija v pdf obliki v večji pisavi, ki jo je možno natisniti. Na zaslonu lahko tudi interaktivno razišče digitalne 3D modele, ki jih je možno natisniti tudi na 3D tiskalniku. Pri tem modelu so partnerji muzeji.
Poleg tega boste v času projekta izvajali tudi različne delavnice, kaj imate v načrtu za letošnje leto? Kakšen je bil do sedaj odziv uporabnikov? Kako pri tem sodelujete s slovenskimi partnerji pri projektu?
V tem trenutku sta za nami dva različna tipa delavnic: ena z muzejem in ena s starostniki. Za razvoj novih modelov moramo namreč najprej dobro razumeti potrebe in preference ciljnih deležnikov (muzejev, starostnikov, negovalcev in drugih ključnih informatorjev). Pridobiti moramo tudi mnenja o že obstoječih tehnologijah partnerjev in ugotoviti možnosti za njihovo izboljšanje. Naš cilj je, da oblikujemo modele za zagotavljanje storitev in uporabniško izkušnjo skupaj z deležniki, zato smo izredno hvaležni Gorenjskemu muzeju in Domu Danice Vogrinec iz Maribora ter njihovim varovancem, da so se odzvali našemu vabilu za sodelovanje. Vsi sodelujoči so vložili veliko svojega truda, znanja in časa. Na obeh delavnicah je bil odziv odličen. Tako muzeji kot tudi starostniki so mnenja, da je projekt dobro zastavljen in potreben, saj si želijo boljše dostopnosti do kulturnih vsebin in kulturne dediščine. Njihove izkušnje in nova spoznanja, ki smo jih pri tem pridobili so namreč izjemnega pomena za naše nadaljnje delo.
Delavnice so potekale v vseh petih državah, od koder prihajajo partnerji. Sedaj je pred nami naloga, da pridobljene rezultate ovrednotimo, izberemo najprimernejše vsebine in artefakte, scenarije uporabniških izkušenj in pričnemo z razvojem modelov ter izboljšavami tehnologij. Do končnega izdelka bomo naše produkte še enkrat testirali z deležniki, da bomo na koncu zares dobili uporaben in trajnosten produkt.
Kako se boste v projekt vključevali kot Feelif, kakšna je vaša vloga pri projektu?
V projekt se Feelif vključuje kot enakovreden partner, kar pomeni, da naloge, vezane na izvajanje delavnic, razvoj produkta, testiranje, evalvacijo in diseminacijo izvajamo vsi partnerji. Poleg tega bo Feelif tablica eno izmed orodij, ki jih bo imel uporabnik na voljo, da veččutno in interaktivno razišče in občuti vsebino, ki ga zanima ter pridobi želene informacije. Zaradi naše inovativne Feelif tehnologije bodo vsebine dostopne tudi slepim in slabovidnim uporabnikom. V sklopu projekta pa bomo uporabniško izkušnjo na Feelifu še dodatno izboljšali in razvili še bolj inkluziven produkt. V mislih imamo razvoj prav posebnih reliefnih mrežic, ki bodo omogočale še boljšo prepoznavo prikazanih objektov.
Koliko časa bo trajal projekt? Kako boste ohranjali izsledke projekta tudi po koncu financiranja?
Projekt se je pričel izvajati letos aprila in bo trajal dve leti in pol. V projektu smo predvideli tudi trženje izdelka, načrtovano je, da se izdelek vključi v portfelj vsaj enega od konzorcijskih partnerjev. Pričakujemo, da bo produkt dobro sprejet, saj se zanj že sedaj zanimajo nekateri muzeji.
Sodelovanje vseh deležnikov skozi celotno trajanje projekta je ključnega pomena za razvoj trajnostne in privlačne rešitve. Da bi to dosegli, moramo zagotoviti, da vključeni uporabniki uživajo v različnih delavnicah in evalvacijah že med fazo projekta. Zaenkrat kaže, da smo na dobri poti.
