Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Konec aprila je Slovenija dobila novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. To je odločilo, da mora država Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža in prodaje hiše na dražbi plačati 85 tisoč evrov odškodnine in stroškov.
V današnji oddaji Posebna ponudba se bodo spraševali, kako bo sodba v zadevi Vaskrsić vplivala na slovensko sodno prakso. Bomo dočakali spremembe sistema izvršb? Bodo sodišča začela upoštevati načelo sorazmernosti? Je za take odločitve evropskega sodišča kriva naša slaba zakonodaja ali kot trdijo nekateri, osebe, ki sodijo? Veliko vprašanj čaka na odgovore, najprej pa podrobnosti zgodbe družine Vaskrsić, ki so jo deložirali spomladi leta 2012. Njihov dom v Litiji so zaradi 124 evrov dolga prodali na dražbi. Račun v višini 124 evrov je zapadal v plačilo v začetku leta 2008, dobro leto dni pozneje je podjetje Vodovod kanalizacija vložilo izvršbo, pozneje zahtevalo še izvršbo na nepremičnino, ki so jo konec leta 2010 za 70 tisoč evrov prodali na drugi dražbi. Vaskrsić se je leta 2012 obrnil tudi na ustavno sodišče, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Evropsko sodišče za človekove pravice zdaj ugotavlja, da je bila v postopku kršena dolžnikova človekova pravica do zasebne lastnine, primer pa po mnenju Vaskrsićevega odvetnika meče slabo luč na slovensko sodstvo. »Če je evropsko sodišče ugotovilo kršitve, bi jih lahko v izogib sramoti tudi katero od nacionalnih sodišč,« meni Vaskrsićev odvetnik Peter Čeferin. Težko bi rekli, da je sodnica v primeru Vaskrsić ravnala nezakonito ali protipravno, pravijo na vrhovnem sodišču, da pa je Evropsko sodišče očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo. »Omenja se, da bi sodišče moralo morda samo omejiti izvršbo med druga sredstva in ne na nepremičnino, vendar sodišče tega po zakonodaji ne more, nima pooblastila v zakonodaji, da to naredi,« pojasni Karmen Iglič Stroligo z Vrhovnega sodišča. So pa sodišča tako pooblastilo imela po prejšnji zakonodaji, ki je v veljavo stopila leta 1998, zato bi bilo po besedah sogovornice morda treba znova razmišljati o spremembi zakona: »ter tako omogočiti ali pa dati sodišču obveznost bolj socialnega ravnanja, če hočete, ali bolj upoštevanja težav, ki jih imajo dolžniki v postopkih izvršbe.« Izbira sredstev oziroma predmetov, nad katerimi bo sodišče vodilo izvršbo, je trenutno izključno v domeni upnikov.
Primer Vaskrsić nikakor ni osamljen
Še zgovornejša je zgodba upokojenke iz Ljubljane. Pred 15-imi leti si je izposodila denar za nakup 35 kvadratnih metrov velikega stanovanja ter s tem omogočila malo lepše bivanje sinu, ki potrebuje pomoč. Ljubljančanka se je najprej znašla v krempljih oderuškega posojilodajalca, čez nekaj dni pa bo zaradi izvršbe ostala še brez strehe nad glavo. Danes 75-letna Ljubljančanka si je leta 2002 od fizične osebe sposodila 8000 evrov. Ko so gostinski lokal, kjer je honorarno delala, je ostala brez dela in sredstev za preživetje, dolgovi so se začeli kopičiti, na poravnavi pa je posojilodajalec od nje zahteval še 10 tisoč evrov. »Vprašala sem ga, zakaj? In je vztrajal, da moram dolg plačati v enem mesecu. Jaz nisem bila poučena, zato sem pristala.« Upokojenka je za kredit, s katerim bi poplačala dolg, zaprosila kar pri treh bankah, a brez uspeha. »Dve leti kasneje se je spet pojavil pori meni, dokaj mirno, nič ni grozil. Rekla sem mu, poglejte, to se mi je zgodilo, prosim malo počakajte. Ko je nazadnje prišel, je zahteval pet tisoč evrov. Takrat je pa meni vse odpovedalo. - Od teh osem tisoč evrov, koliko ste jih vrnili? – Enajst tisoč sem vrnila do leta 2007.« A očitno premalo za posojilodajalca, ki je medtem poskrbel za vpis plombe na upokojenkino stanovanje. Tega je na koncu sodišče zaradi dolga v višini nekaj več kot šest tisoč evrov prodalo na dražbi, upokojenka pa je že prejela tudi sklep o deložaciji. Gledalka, ki s skromno pokojnino in ob pomoči Zveze prijateljev mladine Moste Polje preživlja tudi odraslega sina, ki potrebuje pomoč, se mora zdaj izseliti. »Nimava niti avta, še kolesa so nama pokradli iz kleti. Nič nimava.« Osem sodnikov se je zamenjalo v vseh letih, kolikor je trajal sodni postopek, ki je naposled pripeljal še do izgube doma. »To je zame čisto razčlovečenje.«
Zakonca Rožman ostala brez doma zaradi dobrih 300 evrov dolga
Ernestina Rožman je nekdaj uspešna podjetnica, ki pa je morala leta 1997 zapreti obrt. Za nakup avtomobila je pri dveh fizičnih osebah tedaj najela posojilo v višini 30 tisoč takratnih nemških mark. Težave so se začele, ko svojih lokalov v nasprotju s pričakovanji ni mogla prodati, posledično pa ne odplačati posojila za vozilo. »In po 14-ih dneh je bil ta avto prodan, odjavljen iz prometa, brez našega privoljenja, vse se je zgodilo na eno sredo. Posojilodajalca sta denar torej dobila, vse obresti, vsi stroški, vse je bilo z naše strani v celoti poravnano,« pripoveduje Ernestina Rožman. Sodišče je leta 2002 na dražbi prvič poskušalo prodati gledalkino hišo, na kateri je bila kljub poplačanim dolgovom še naprej plomba posojilodajalcev. »Seveda so na prvo dražbo, na kateri se ni pojavil nihče, dali ugovor, vsa dokazila, medtem časom smo imeli tudi ostale stvari skoraj odplačane.« A leta 2009 je sodišče na drugi dražbi hišo prodalo za 26 tisoč evrov. »Edini vzrok za to dražbo je bil dolg v višini prodanega avtomobila, mi smo na to dali tožbo na sodišče v Krškem, v enem letu je bila obravnava, dali so nam prav, da je zadeva poplačana in da je preplačilo v višini tri tisoč mark in posojilodajalca nista upravičena do ničesar.'' Posojilodajalca sta se nato pritožila še na višje sodišče, ki je po besedah naše gledalke pritrdilo njej: »Vendar so ugotovili, da je med letoma 1997 in 2009 nastalo 314 evrov tečajnih razlik.« Kar z drugimi besedami pomeni, da je Rožmanova posojilodajalcema ostala dolžna 314 evrov, torej je sklep o dražbi hiše obveljal. Dan pred lanskim božičem sta zakonca prejela sklep o deložaciji, danes živita v garaži sosednje hiše.
Na pravosodnem ministrstvu so pripravili novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju
Po trenutno veljavni zakonodaji predlog za uvedbo postopka izvršbe poda upnik, prav tako je upnik tisti, ki lahko predlaga katerokoli v zakonu določeno izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve. Čeprav ima dolžnik dohodke in premičnine, s katerimi bi bilo mogoče poplačati dolg, lahko upnik zahteva izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Sodišče na upnikovo odločitev nima vpliva. »Seveda ima dolžnik možnost potem predlagati druga sredstva izvršbe, vendar žal ugotavljamo, da so različni razlogi, da so dolžniki v teh postopkih dostikrat neaktivni ali pa kar je še večkrat povezano tudi s slabo dostopnostjo do brezplačne pravne pomoči,« pravi namestnik Varuha človekovih pravic Ivan Šelih. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih 7246 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov pod 100 evrov, od tega so dejansko prodali okoli 100 nepremičnin. Tisoč dvesto hiš in stanovanj pa so v istem časovnem obdobju prodali zaradi dolgov do 5000 evrov. Na ministrstvu za pravosodje so pripravili novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, v kateri predlagajo, da že v začetni fazi izvršb na nepremičnine obvestijo o tem CSD-je, ki bi dolžnikom pomagali. V predlog novele zakona so vključili tudi šest mesečni odlog izvršbe za socialno ogrožene dolžnike, razmišljajo pa tudi o določitvi spodnje meje dolgovanega zneska, za kateri bi bila mogoča izvršba na nepremičnino. Humanitarne organizacije, ki pomagajo ljudem, ki se v finančnih stiskah največkrat znajdejo ne po svoji krivdi, opozarjajo, da je z upniki v večini primerov skoraj nemogoče doseči dogovor o odlogu plačila obveznosti ali obročnem odplačevanju dolgov. »Zato smo državi predlagali, da v določenem obdobju, maksimalno treh let, omogoči poroštveni sklad, ki bi zagotavljal plačilo. Med tem bi se družina ali posameznik pobrala, znova začela delati, seveda dobivati dohodek in bi lahko normalno poravnavala dolg. Predlagamo tudi, da družine z nepreskrbljeni otroki ne deložirajo, ker si nihče ne predstavlja kakšna travma je ko otroka vržeš iz lastnega varnega gnezda,« pravi Aniza Ogulin z Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.
Več v oddaji Posebna ponudba
Odgovore na številna vprašanja povezana z izvršbami na nepremičnino bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 9. maja ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
