V torek, 17. septembra, si ob 15.50 na 2. programu TV Slovenija lahko ogledate dokumentarni portret Mire Marko, ene od pionirk slovenskega alpinizma. Oddaja je opremljena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, ki mu lahko prisluhnete na dodatnem zvočnem kanalu.
Gorništvo v vseh možnih oblikah je del narodove slovenske identitete. Alpinizem, kot njegova najbolj ekstremna in žlahtna oblika, je vedno spremljal duh herojstva, žrtvovanja in plemenitosti.
Mira Marko Debelakova je s prvenstvenim vzponom leta 1928 po severni steni Špika razburkala tedanjo slovensko in evropsko alpinistično javnost. Časopisi po alpskih državah so njen vzpon kovali v zvezde. Njen dosežek je bil v vseh pogledih vrhunski, ker pa je to storila ženska, je bila to še dodatna dimenzija in vzrok kontroverznosti. Zaradi njenega, objektivno vrhunskega alpinističnega udejstvovanja, je Mira Marko ena od najboljših slovenskih alpinistk v zgodovini.
Plezalni dosežki Mire Marko
Svoj prvi plezalni vzpon je Mira Marko opravila pri dvajsetih letih, leta 1924. Takrat se je tudi pridružila društvu Skala. Veliko je plezala tako v naših kot tudi v tujih gorah. Med njene najvidnejše dosežke vsekakor sodita prvenstvena vzpona v severni steni Špika leta 1926 s soplezalce Stanetom Tominškom in na Škotskem, ko je 1937 v steni Ben Nevisa skupaj z Edom Deržajem preplezala Slovensko smer. Skupaj je opravila približno 100 alpinističnih vzponov, od tega 23 prvenstvenih smeri, več zimskih vzponov in zahtevnih turnih smukov, kot prva ženska je bila sprejeta v Avstrijski akademski klub.
Njeno gorniško kariero je zaznamoval precej slab odnos z drugo takrat zelo uspešno slovensko plezalko Pavlo Jesih in huda nesreča soplezalca v navezi Eda Deržaja v Triglavski steni leta 1927. Ker mnogi niso verjeli razlagi nesreče, se je Mira Marko spustila v sodne tožbe, z Edom, s katerim sta se leta 1938 tudi poročila, sta bila izključena iz Skale.
Po njej se imenuje označena planinska pot pod Kanjavčevimi policami in smer v severnem ostenju Velike Mojstrovke.
Filmska pripoved
Ustvarjalci filma so imeli na voljo malo arhivskega materiala, zato so se odločili, da zgodbo Mire Marko prikažejo skozi tri različne generacije vrhunskih slovenskih alpinistk in njihovih življenjskih partnerjev, prav tako alpinistov. Temeljno ogrodje filma je seveda življenjska zgodba Mire Marko, podprta tudi z ekskluzivnim dostopom do njenih dnevnikov in družinskih fotoalbumov. Avtorji pa se v filmski pripovedi niso zadovoljili zgolj z nizanjem dejstev, temveč so življenje Mire Marko prepletli še z izkušnjami treh plezalk. Zgodbo tako pomagajo trije stranski liki: Danica Blažina, Ines Skok in Tina di Batista. Vse so alpinistike, imajo za partnerje alpiniste, imajo otroke in pomenijo vzporeden medgeneracijski prehod na sedanjost. Danica je plezala takoj po drugi svetovni vojni in je nekakšna sodobnica Mire Marko. Ines je plezala v osemdesetih letih, ko je ženski alpinizem v Sloveniji začel dobivati krila, Tina pa je danes ena najboljših slovenskih plezalk. Skozi njihove refleksije gledalec dobi tudi vpogled v intimo Mire Marko in njenega življenjskega in plezalnega partnerja Eda Deržaja.
Življenje Mire Marko so v filmsko zgodbo oblikovali v Studiu Virc v koprodukciji z RTV Slovenija. Režisersko taktirko je v rokah držal Žiga Virc, Boštjan Virc pa je poleg scenaristke Mojce Volkar Trobevšek pri filmu sodeloval kot soscenarist ter opravil tudi producentsko vlogo.
Vabljeni!
V. R.
