Univerza v Ljubljani je na seji Komisije za magistrski študij 9. decembra 2021 potrdila predlagano spremembo magistrskega študijskega programa Tolmačenje, ki ga izvaja Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, v skladu s katero bo od študijskega leta 2022/2023 dalje kot enega od jezikov mogoče izbrati tudi slovenski znakovni jezik.
Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) pravi, da se izredno veseli in podpira razvoj strokovnosti na področju tolmačenja slovenskega znakovnega jezika: "Nova smer magistrskega študijskega programa na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je naravna pot razvoja stroke na področju tolmačenja. Skozi zgodovino so se povsod po svetu in v Evropski uniji organizacije tolmačev vedno razvijale iz organizacij gluhih. Organizacije gluhih so bile prve organizacije, ki so skrbele za razvoj znakovnega jezika, sistem poučevanja znakovnega jezika in tolmačenja. To pa je bilo predvsem zato, ker je stroka učiteljev gluhih, ki so bili po večini slišeče osebe, kljub hudemu nasprotovanju skupnosti gluhih in gluhih učiteljev na milanskem kongresu učiteljev gluhih leta 1880 sprejela sklep, da se znakovni jezik v procesu izobraževanja gluhih prepove. Temu sklepu so sledile skoraj vse izobraževalne ustanove gluhih po svetu. Ni slučaj, da so gluhim otrokom v šolah za gluhe v preteklosti vezali roke za hrbet, bičali otroke po prstih, če so jih zalotili uporabljati svoj jezik. Metoda poučevanja gluhih je bila zgolj oralna, kar pomeni naučiti jih govoriti, pisati in brati brez uporabe znakovnega jezika. Ta metoda se je izkazala za izredno škodljivo, zato govorimo o hudem jezikovnem genocidu nad gluhimi otroci. Posledica te velike strokovne napake je tudi analiza državne skrbi glede položaja invalidov v Sloveniji, ki je pokazala, da so gluhi in gluhoslepi med vsemi invalidi v najslabšem položaju. Vse to pripisujemo tej strateško strokovno napačni opredelitvi."
Raziskave so po besedah Juharta pokazale, da so gluhi med vsemi invalidi med najslabše izobraženimi. Juhart razloži: "89 % gluhih v Sloveniji ima največ osnovno ali poklicno šolo. 10 % srednjo strokovno in 1 % gluhih ima vsaj višjo ali visoko izobrazbo. Te številke so katastrofalne, če jih primerjamo s slovenskim povprečjem. V Sloveniji živi približno 1500 gluhih in okoli 1000 gluhih uporabnikov znakovnega jezika. Številke na globalni ravni niso velike, vendar vsak otrok in posameznik šteje. Ne glede na invalidnost. Gluhi želijo biti enakovredni, biti uspešni in konkurenčni tako kot drugi. Žal je njihov socioekonomski položaj v primerjavi z drugimi izredno slabši."
Mineva 8 mesecev od vpisa SZJ v ustavo
Prav vpis v ustavo prejšnje leto je predstavljal začetek novega obdobja razvoja na področju slovenskega znakovnega jezika. Juhart pravi: "Ker med stroko in političnimi odločevalci, predvsem na ministrstvu za izobraževanje, ni bilo podpore, smo na ZDGNS začeli z aktivnostmi, s katerimi smo skupaj z Ministrstvom za delo, Vlado RS in Državnim zborom RS vpisali nov 62.a člen v Ustavo RS, kamor smo vpisali znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Gre za izjemen dosežek, ki nas na področju znakovnega jezika uvršča med 5 držav EU in 12 držav na svetu, kjer imamo vpisan znakovni jezik v najvišji pravni akt države. Na področju gluhoslepih pa smo prvi na svetu. Cilj je bil doseči spremembe na naslednjih področjih: zagotoviti sistemski vir financiranja za razvoj SZJ; zagotoviti gluhim otrokom izobraževanje o svojem jeziku in v svojem jeziku (SZJ); zagotoviti polno dostopnost do informacij in komunikacij za osebe z izgubo sluha; zagotoviti skrb za razvoj SZJ; zagotoviti strokovni razvoj poučevanja SZJ; zagotoviti strokovni razvoj tolmačenja SZJ."
Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so za sistemsko skrb SZJ ustanovili Inštitut za SZJ, ki skrbi za razvoj SZJ, ter Šolo znakovnega jezika. ZDGNS je tudi ustanoviteljica Zavoda Združenje tolmačev za SZJ. Ob tem Juhart ob tem pravi: "Pozivamo državo, da zagotovi sredstva za razvoj SZJ, ter univerze v Sloveniji, da pristopijo k razvoju študijskih programov za učitelje SZJ in raziskovalce SZJ v sodelovanju z ZDGNS. Najbolj pa nas je razveselilo spoznanje, da sta pobudo sprejeli tedanja predstojnica Oddelka za prevajalstvo dr. Mojca Schlamberger Brezar in dr. Amalija Maček, docentka na Oddelku za prevajalstvo. V nekaj letih je prišlo do tega, da lahko sedaj z nestrpnostjo pričakujemo informativne dneve in jeseni tudi pričetek novega programa, za to se obema profesoricama, Filozofski fakulteti in ostalim lepo zahvaljujem. ZDGNS je pri snovanju programov aktivno sodelovala, zato bomo na ZDGNS tudi ponudili različne redne ali intenzivne programe priprave na vpis na ta študijski program."
Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojca Schlamberger Brezar dodaja: "Z vpisom v ustavo je slovenskemu znakovnemu jeziku tako dana možnost, da se bo polno razvil na vseh ravneh in postal obvezen in nujen del sporazumevanja v slovenski družbi."
Pobude o univerzitetnem študiju slovenskega znakovnega jezika niso nove
Juhart pravi, da so ideje o študijskih programih za tolmače, študijskih programih za učitelje SZJ in študijskih programih za raziskovalce SZJ (takšni so primeri po svetu), stare že več kot 10 let: "S temi usmeritvami smo se strokovni delavci na ZDGNS seznanjali na različnih mednarodnih dogodkih in primerih dobrih praks univerz v tujini. Ključni mejniki teh sprememb so predvsem v ustavni spremembi novega 62.a člena in našega dobrega sodelovanja z vsemi univerzami v Sloveniji pri ozaveščanju o problematiki gluhote in znakovnega jezika."
Nova smer znotraj obstoječega študijskega programa bo interdisciplinarna
Nova smer na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete bo vključevala sodelovanje z drugimi oddelki Filozofske fakultete ter s Pedagoško fakulteto UL. Gre za prvi slovenski študijski program na področju tolmačenja za slovenski znakovni jezik, ki bo namenjen konferenčnim tolmačem na najvišji ravni (vladne institucije, mednarodne konference itd.). Študij ne nadomešča izobraževanj in izpitov Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, temveč je namenjen vsem, ki bi svoje znanje radi še nadgradili in se s tolmačenjem za slovenski znakovni jezik tudi znanstveno ukvarjali.
Predavateljica na Oddelku za prevajalstvo dr. Amalija Maček o začetkih pobude in procesu njene uresničitve pravi: "Manjši projekti sodelovanja s tolmači za slovenski znakovni jezik so na našem oddelku potekali že pred leti, na našem oddelku je doktorirala tudi prva gluha kandidatka dr. Marjetka Kulovec pri mentorici dr. Špeli Vintar. Januarja 2020 se je pri nas oglasila delegacija Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na pobudo Matjaža Juharta. Predstavili smo naše študijske programe in strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade. V naslednjih mesecih smo se pogovarjali o možnih oblikah sodelovanja. Pri tem smo naleteli na številne administrativne in finančne ovire. Jeseni 2020 smo pod vodstvom dekana Filozofske fakultete dr. Romana Kuharja organizirali posvet o možnostih uvajanja SZJ na naši fakulteti. Udeležili so se ga številni deležniki, česar smo bili izredno veseli. V okviru možnosti znotraj obstoječega magistrskega študija Tolmačenja smo Mojca Schlamberger Brezar, Amalija Maček in študentka Ana Vertačnik, ki je natančno pregledala vse študijske programe in piše magistrsko nalogo o izobraževanju tolmačev za znakovni jezik na Univerzi v Gradcu, preučili različne scenarije in po nasvetu tedanjega vodstva fakultete začeli pisati programe za nove predmete. Tu je dragoceno sodeloval doc. dr. Matic Pavlič s Pedagoške fakultete, v novi program pa bomo vključili tudi že obstoječe vsebine z drugih oddelkov FF (psihologija, primerjalno jezikoslovje, sociologija), tako da lahko rečemo, da bo nova smer zelo interdisciplinarna, česar smo veseli. Vaje bodo izvajali tolmači za SZJ, ki dejansko tolmačijo in imajo številne izkušnje. Predlog je bil v obravnavo na fakulteti oddan spomladi 2021, decembra 2021 pa že potrjen na univerzi, kar nas izredno veseli in kaže na podporo Univerze. Zelo bi si pa želeli še več podpore pristojnih ministrstev."
Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojca Schlamberger Brezar dodaja, da je "v Evropi tolmačenje za znakovni jezik na visoki ravni običajno del magistrskih programov tolmačenja, tako je na primer v Belgiji, Franciji, Avstriji. Ponujeni program bo tako zapolnil vrzel v izobraževanju tolmačev za SZJ za tolmačenje na visoki ravni, kot so konference in podobni dogodki." Juhart razloži še s plati organizacije gluhih: "Tako kot so se po svetu programi izobraževanja tolmačev preselili iz organizacij gluhih in združenj tolmačev na univerzitetni nivo, tako se ta razvoj dogaja tudi v Sloveniji."
Kako bo potekal študij, razloži Amalija Maček: "Študij vključuje angleščino in SZJ, tako da morajo kandidati obvladati angleški jezik in SZJ na visoki ravni. Znanje SZJ si zaenkrat lahko pridobijo le na tečajih, saj diplomskega študija v Sloveniji žal še ni. Znanje obeh jezikov bodo dokazali na sprejemnih izpitih. Ta študij je namenjen konferenčnemu tolmačenju, to je izobraževanju tolmačev za delo za vladne institucije in v mednarodnem prostoru. Začenjamo nekako na vrhu piramide, saj diplomskega študija SZJ žal še nimamo. Uvedba takšnega študija zahteva dolgotrajne postopke: akreditacija novega programa traja približno 2 leti, treba je zagotoviti sredstva itd. Imeli smo srečo, da smo lahko dodali SZJ kot smer na obstoječem programu, ki je že akreditiran. To je bila edina možnost, ki smo jo v sedanjem trenutku videli za vključevanje SZJ na univerzitetni ravni. Tako imajo možnost do brezplačnega študija vsi, ki jih to zanima. Kakor hitro bi šli v dodatna strokovna izpopolnjevanja, je to samoplačniško, običajno precej drago in udeleženci tudi ne bi prejeli akademskega naziva. Želimo si, da bi se naši študenti posvetili tudi raziskovanju SZ in mednarodne kretnje. Mednarodna kretnja se v Sloveniji redko uporablja in poučuje, tako da bo tudi to novost in dodana vrednost našega programa. Sodelovali bomo z institucijami EU in drugimi univerzami."
O nadaljnjem razvoju Juhart pravi: "Na daljši rok menim, da bo moral priti čas, da bo študijski program tolmačenja SZJ na obeh ravneh visokošolskega študija, prve in druge bolonjske stopnje. Pomembno je začeti in s tem nadaljevati ter na podlagi potreb in povpraševanja to v prihodnje nadgraditi. V zvezi s tem bo potrebno urediti tudi status magistrov tolmačenja SZJ in njihovega dela."
Juhart dodaja, da je "študijski program za poučevanje in raziskovanje SZJ v tujini med gluhimi med najbolj priljubljenimi in jim preko tega študijskega programa omogoča univerzitetno izobrazbo in poklic. To je tudi cilj ZDGNS v Sloveniji. Žal na tem področju še ni konkretnih rešitev. Potreba po tem pa izhaja iz dejstva, da je do sedaj standardiziranih približno 20.000 kretenj, kar je besedni zaklad osnovnošolskega otroka. Sedaj ko je znakovni jezik gluhih ustavna kategorija, pričakujemo da bo prišlo do korenitih sprememb na tem področju. Na bolje seveda."
Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Schlamberger Brezar zaključuje: "Ponosni smo, da nam je tako hitro uspelo pripraviti program, za kar gre zahvala kolegici Amaliji Maček, ki je osnovala ustrezen nabor predmetov, predvsem pa vztrajnosti gospoda Matjaža Juharta, ki se že dolgo bori za enakopravnost gluhih oseb in njihovo pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika."
