Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja se osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju, v ospredje pa postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Zaradi samomora vsako leto po svetu umre okoli 800.000 ljudi, poskusov samomora je še 20-krat toliko. Na iskanje pomoči v stiski vpliva tudi stigmatizacija teme samomora in pomanjkanje znanja o duševnem zdravju.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. »S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor,« opozarjajo na NIJZ. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prepoznava samomor kot prednostno nalogo na področju javnega zdravja in v svojem prvem poročilu o stanju samomorov, »Preprečevanje samomora: globalni imperativ« iz leta 2014, spodbuja države k razvoju oziroma krepitvi celovitih strategij preprečevanja samomorov z medsektorskim povezovanjem. Z ukrepi krepitve duševnega zdravja lahko namreč zmanjšamo dejavnike tveganja za samomor in krepimo varovalne dejavnike. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za tretjino, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.
Zaradi samomora v Sloveniji vsako leto umre 400 ljudi
»Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,«je povedalapredstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane. Krepitev duševnega zdravja presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih področij, kot sta šolstvo in sociala. Zato naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z uporabniki, združenji in skupinami svojcev, opozarjajo na NIJZ. Eno od prednostnih področij lani sprejeteResolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, je preprečevanje samomorilnega vedenja. Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega zdravja bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola, zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do pomoči in dvigu ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru.
Centri za duševno zdravje bi izboljšali dostopnosti do različnih virov pomoči
Na NIJZ-ju opozarjajo, da se v Sloveniji na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Razmere naj bi izboljšali novi Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, do konca leta jih bodo v okviru zdravstvenih domov vzpostavili 10, ter 10 Centro za duševno zdravje odraslih na primarni zdravstveni ravni, v katerih bodo delovali multidisciplinarni timi strokovnjakov. V pričakovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno opozoriti tudi na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki je dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Delavnice financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Ljudem v duševni stiski je na voljo tudi brezplačno strokovno svetovanje v mreži psiholoških svetovalnic Posvet in sicer v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Zagorju ob Savi, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni, Idriji, Kopru in Novi Gorici.
Varuh človekovih pravic opozoril na odnos družbedo tega vprašanja
Ob svetovnem dnevuduševnegazdravja se je odzval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in opozoril, da se mora odnos družbe do tega vprašanja spremeniti. Slovenska družba se še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim, kar se kaže v odnosih do posameznikov zduševno motnjo ne glede na njihovo starost, meni Svetina:"Skrb zaduševnozdravje slehernika je skrb zaduševnozdravje celotne družbe." Če želimo biti družba blaginje, v kateri je življenje prebivalcev kakovostno, je nujno skrbi zaduševnozdravje posvetiti večjo pozornost.Duševnemotnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Tveganje zaduševnemotnje povečuje tudi revščina, je še opozoril. Pobudniki varuhu opisujejo brezizhodne situacije, občutke tesnobe, izgubo življenjskega smisla, tudi samomorilne misli, občutke manjvrednosti. Ti posamezniki bi potrebovali psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki povsod v Sloveniji ni zagotovljena enako dostopno, so navedli v sporočilu za javnost. Varuha skrbi tudi podatek, da marsikdo nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in mu tovrstna pomoč oziroma obravnava tudi zato ni dosegljiva. Še posebej bi dostopnost in pogostost obravnav morala biti zagotovljena otrokom in mladostnikom, zato mora država poskrbeti za zadostno število pedopsihiatrov.
Duševno zdravje ostaja na dnu lestvice prioritet naše države
Na Mladinskem svetu Slovenije so ob svetovnem dnevu zdravja opozorili zlasti na posledice slabo obravnavanega in ne reguliranega področja, ki prizadenejo mlade. Ti se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot sta iskanje primerne zaposlitve in stanovanja – področji, ki mladim prinašata mnogo negotovosti. Posameznike, ki se soočajo z duševnimi težavami ter na ustreznega strokovnjaka zaradi predolgih čakalnih vrst ne morejo čakati, privede do iskanja pomoči pri samoplačniških storitvah, ki pa niso vedno primerne in kakovostne ter lahko posledično ogrozijo posameznikovo duševno zdravje. Ker zadeve še vedno niso zakonsko urejene, to v praksi pomeni, da lahko kdorkoli, ne glede na izobrazbo, odpre svojo samoplačniško svetovalnico ter izvaja storitve, za katere ni primerno usposobljen ter s tem ogroža najbolj ranljive posameznike. Poleg tega pa takšne storitve spodbujajo stereotipne predsodke o celotni stroki, kar pa še dodatno odvrača ljudi od iskanja pomoči. Trenutno stanje na področju duševnega zdravja kaže na to, da zakonska ureditev ni zadostna in skrb za duševno zdravje vseh državljanov ostaja na dnu lestvice prioritet naše države, še ugotavljajo na Mladinskem svetu.
V.P.
