Dobrih šest mesecev po odprtju se Center Slovenska Istra Ankaran na Debelem rtiču sooča z resnimi težavami, tako infrastrukturnimi kot kadrovskimi.
Istra je bila dolgo edino območje v Sloveniji, ki ni imelo posebne ustanove za osebe s težjimi motnjami v duševnem razvoju. Po številnih prošnjah, pozivih, obljubah pred gradnjo ter po zapletih in sporih po njej, so si po osemnajstih letih starši oddahnili. A kot kaže, ne za dolgo. Nekateri starši so zaskrbljeni in razmišljajo celo o izpisu invalidnega otroka iz centra, ki so ga tako dolgo čakali.
Prispevku, ki je bil objavljen na Radiu Koper, lahko prisluhnete tukaj: https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-koper/174647487
Je kadra res dovolj?
Center Slovenske Istre Ankaran še ni polno zaseden. Zaenkrat je tam 17 oseb, ki v domu bivajo, in 7 otrok, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni program. Zanje skrbi 20 zaposlenih, ena oseba je zaposlena prek javnih del, malo več kot polovica pa je zdravstvenih tehnikov in varuhov. Dnevno so razdeljeni v tri izmene, upoštevati je treba tudi konce tedna. Pobudnica, Angela Lampe pojasni, od kod skrbi:
"Ti zaposleni, ki so tu, delajo čudeže. Se jim res zahvaljujem, ker res lepo skrbijo za otroke. A naši otroci bi morali dobiti več. Morali bi imeti več zdravstvene nege. Delavcev bi moralo biti več, da bi otroci imeli tisto minimalno zagotovilo varstva, ki jim ga lahko neka ustanova zagotavlja. Danes je, na primer, čudovit dan, 25 stopinj Celzija, sonce. V enem skupnem prostoru pa je naših otrok skupaj 8 do 10, z eno varuško. Ker je premalo kadra, jih ne morejo ločiti po skupinah."
Olga Franca, danes koprska podžupanja, projektu sledi že od prvih pobud pred skoraj 20 leti dalje: "Obljubljenih je bilo najmanj 32 zaposlitev za načrtovane varovance v dnevnem in bivanjskem delu. Teh zaposlitev danes ni. Kako se normativi spreminjajo mora ministrica to temeljito pojasniti. Ministrica bi si morala stanje ogledati, na odprtju je bila tudi sama. Ogledati bi si morala, kako delo poteka, kako poteka nočno delo. Kakšni problemi so lahko, kakšne napade imajo ti varovanci, kakšne zdravstvene težave. Na osnovi dejanskega stanja je potrebno zagotoviti ustrezno število kadra. Drugače, lahko rečemo, da zavod ne izvršuje svojih temeljnih nalog."
Cristian Roj, nekdanji zaposleni, ki svoj položaj v centru zdaj ureja preko sodišča, pravi: "Naenkrat smo začeli sprejemati veliko uporabnikov. To se je zgodilo po menjavi vodstva. Nismo imeli jasnih navodil, kdo kaj dela in kdo je za kaj zadolžen."
Vršilka dolžnosti direktorice Centra Draga na Igu, Tatjana Popović, pojasnjuje, da "je enota v začetku meseca marca letos začela delo z manjšim številom uporabnikov in večjim številom delavcev, to pomeni nad normativom, da so se lažje prilagodili na delo in enoto. Glede na predvidene vključitve preostalih uporabnikov se bodo sorazmerno zaposlili novi delavci - do števila, ki jim ga omogoča Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev." Trenutno pa, še zagotavlja Popovićeva, je število zaposlenih, glede na normative, ustrezno in da glede na evidence delavci niso preobremenjeni.
V kratkem naj bi v center prišla nova podporna skupina. Izkušnje s prejšnjo so, meni Roj, slabe: "To je skupina, ki bi morala pomagati pri delu, a niso pomagali nič. Napisali pa so zgolj na desetine poročil o tem, kaj vse je narobe."
Prelaganje odgovornosti?
Posledica vsega naj bi bili tudi skrhani odnosi, pravi Roj: "Obrnili smo se na ministrstvo in na varuha človekovih pravic." Angela Lampe dodaja, da poskušajo biti preko predstavnika v stiku tudi z vodstvom: "Imamo predstavnika sveta zavoda, ki je bil postavljen na ta položaj še ob prejšnjem vodstvu. Trudi se vzpostaviti kontakt tudi s sedanjim, da bi prišli do optimalnih zaposlitev. Med zaposlenimi so strokovni delavci, ki ne delajo ponoči ali ob koncih tedna."
Vprašanje zaposlenih se dotika tudi drugih zadev, še pojasnjuje Lampetova: "V jedilnici, ki je v pritličju, lahko obedujejo zgolj tisti, ki so v šolskem programu. Tako so nam rekli. V zgornjem nadstropju, kjer so naši odrasli, so tri kuhinje neuporabne. Jedo na hodniku, imajo majhne mizice in tam se jim daje jesti. Popoldne vseeno koristimo skupni prostor šolskih otrok, a je neprimerno opremljen. Ni kavčev, mehkih sedal. Naši otroci pa so tako nepredvidljivi. Neustrezne so tudi kopalnice. Je vse vrhunsko grajeno, vsaka soba ima tudi svojo kopalnico, a voda je odtekala ven. To so začasno rešili s postavitvijo pragov, vseeno pa je notri vse mokro. Ni plastičnih vozičkov za kopanje. Lahko pride do poškodb."
Ministrstvo je s pomanjkljivostmi objekta Centra Slovenska Istra v Ankaranu seznanjeno, kot tudi s tem, da je izvajalec že pristopil k ugotavljanju in reševanju le-teh. Tudi glede zamakanja strehe je izvajalec že opravil ogled in pristopil k urejanju zadeve, pravijo na ministrstvu, kjer so Center Draga pozvali, da se glede vseh ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma napak, kot upravljavec objekta, obrne direktno na izvajalca. Po podatkih ministrstva se to že dogaja. "V kolikor pa se izvajalec ne bi odzval na odpravo napak v roku, ki ga bo določil upravljavec, ga bo k ukrepanju pozvalo ministrstvo ter v primeru neodprave napak tudi ukrepalo skladno s pogodbenimi določili in izdano garancijo," pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Mačehovski odnos?
"Objekt je pač tak, kot je," nadaljuje Olga Franca. "Vse napake na objektu je treba reševati z reklamacijami, ne z dodatnim denarjem. Za ta center smo že veliko plačali. Človeka zaboli srce. Niso imeli urejenega pranja, ni bilo hišnika, ni bila urejena prehrana. Ta mora biti prilagojena vsakemu posebej. Taka čudovita okolica propada."
Vrt centra, do katerega lahko dostopa prav vsak, je zanemarjen. Drevesa, hrasti in ciprese, se sušijo, tipna igrala, ki so postavljena tudi na klančinah, so poškodovana. Na vrtu ni nikogar. Je bilo odprtje centra kljub čakanju nanj morebiti preuranjeno? "Objekt je nov in moderen," pravi Popovićeva, strinja pa se, da "notranja razporeditev ni primerna za uporabnike in je bila hiša prevzeta z velikim številom tehničnih nepravilnosti." In da, glede na to, da je položaj zavzela šele junija, stanje ureja korakoma, miri.
Olga Franca takole zaključuje: "Znova pozivam ministrico in ministrstvo, da prioritetno ukrepajo in se pridejo na lastne oči prepričati o stanju. Tu se ne da več odlašati."
"Kaj naj rečemo? Tako zelo se trudimo na vse moči," dodaja Lampetova. "Ne vem, kam naj še gremo. Opozarjamo, sprašujemo kdaj bo več kadra. Govorijo, da bodo prišle podporne skupine z Iga, ampak.... Trenutno moramo sprejeti to, kar je, a dolgoročno to ni rešitev. Oči so videle vse, obrazi otrok so tudi pokazali. Ste se lahko prepričali sami."
V proceduri sprejemanja je nov izračun oskrbnin, kar je priporočilo ministrstvo. Skrb za sina Angele Lampe, 31-letnega Tadeja z najtežjo obliko motnje v duševnem razvoju, zdaj stane blizu 2000 evrov.
Besedilo in foto: Mateja Brežan, Radio Koper, MMC RTV SLO
