V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana vsako leto v povprečju oskrbijo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. V približno petini primerov gre za zlome hrbtenice, ki zahtevajo operativni poseg. Med temi pa sta dva do trije primeri hudih poškodb hrbtenjače, ki navadno povzročijo trajno invalidnost. Letos so oskrbeli že 15 poškodovancev, od katerih so imeli trije resne poškodbe hrbtenice. Do poškodbe lahko pride v trenutku, opozarja tudi Tanja Kovačič iz Zveze paraplegikov Slovenije: "Take poškodbe hrbtenjače večinoma vodijo v tetraplegijo ali tetraparezo. To pomeni, da poškodovanec ne more uporabljati niti rok niti nog oziroma je ohranjena le delna gibljivost okončin. Temu sledijo sekundarni zdravstveni zapleti, kot so preležanine, nevropatske bolečine, uroinfekti, težave pri odvajanju blata in še bi lahko naštevala."
Med člani Zveze so primeri poškodb zaradi udarca v glavo in vrat ob rob bazena ali zdrsa ob njem. Najštevilčnejše žrtve ponesrečenega skoka ali padca pa so mladi, stari med 16 in 20 let, ki se kopajo v nekategoriziranih kopališčih in v kalni vodi: "To pomeni, da ne vidijo, ali so v njih skale ali je vodostaj nizek. In pri tovrstnih poškodbah je žal pogosto prisoten tudi alkohol."
Prvo pravilo preprečevanja poškodb je: vedno se prepričaj o globini vode: "Pri skoku v morje je treba vedno upoštevati tudi, da imamo plimo in oseko, letos pa moramo biti zelo previdni tudi pri skakanju v reke, saj imajo te veliko nižjo gladino kot ponavadi."
Preventivna akcija je nastala pred 30 leti, potem ko so v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Soča naenkrat obravnavali 7 mladih s poškodovano hrbtenjačo. Kot je še povedala Tanja Kovačič, od tam izhaja tudi smernica: ko otroka naučimo plavati, ga naučimo tudi skakati.
