Beograd – vinjete Slovencev
Sreda, 29. septembra, ob 23.45 na TV SLO 2
50-minutni dokumentarni film Beograd – vinjete Slovencev je nastal v produkciji Dokumentarnega programa z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji prestolnici, Beogradu. Slovenci smo pustili viden pečat na različnih področjih, zlasti pa v kulturi in umetnosti, s čimer smo se trajno zapisali v zgodovino Beograda. To pa je tudi osrednje sporočilo dokumentarnega filma.
Med izstopajočimi umetnostnimi spomeniki so Plečnikova cerkev sv. Antona, kiparski opus Lojzeta Dolinarja in mozaik Sutjeska Marija Preglja v Palači Srbija, Bojan Stupica pa je utemeljil in ključno zaznamoval zgodovino Jugoslovanskega dramskega gledališča. O teh in vrsti drugih zgodovinskih del so spregovorili srbski strokovnjaki, ki predstavljajo drugačen pogled na delo Slovencev v Beogradu. V filmu so predstavljeni tudi beograjsko Društvo Slovencev Sava in štirje Slovenci, ki v mestu danes živijo in ustvarjajo: nadškof Stanislav Hočevar, profesorica slovenščine Maja Đukanović, fotografinja Irena Herak in filmska maskerka Tina Šubic.
Avtor filma Andrej Doblehar pravi, da ga je v Beogradu presenetilo veliko bogastvo kulturne dediščine, ki je delo slovenskih avtorjev, in se je materializirana ohranila v naši nekdanji skupni prestolnici. Mnogo pa je tudi zgodb in ljudi, ki živijo samo še v spominu, vendar jim Srbi prav tako izrekajo priznanje. »V filmu gre seveda za izbor najpomembnejših del Slovencev na različnih področjih, saj bi celovit zgodovinski pregled zahteval ne le filma, ampak kar serijo«, dodaja. Morda najbolj zanimivo dejstvo pa se mu zdi, da je avtor melodije srbske himne slovenski skladatelj Davorin Jenko, ki je tudi avtor melodije znamenitih slovenskih pesmi Lipa zelenela je in Naprej zastava slave, zaključuje Andrej Doblehar.
Zvočni opis je pripravil Miha Zor.
Švicarija
Četrtek, 30. septembra, ob 14.10 na TV SLO 2
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija.
Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boemska druščina.
Četrt stoletja pozneje pa je hotel zašel v finančne težave in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo.
Scenarist in režiser filma je Amir Muratović. Zvočni opis je pripravil Miha Zor.
