Članki

Projekt Demenca aCROsSLO

Za boljšo kakovost življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške

Objavljeno: 19. 10. 2016 ob 16:29
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je starejša ženska, ki sedi ob mizi in je obrok ter se smehlja osebi, ki jo boža po glavi. Foto: Reuters
Na fotografiji je starejša ženska, ki sedi ob mizi in je obrok ter se smehlja osebi, ki jo boža po glavi. Foto: Reuters

Začenja se čezmejni projekt z naslovom Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. V okviru projekta bodo izvedli usposabljanja socialnih in zdravstvenih delavcev, izdelali priporočila za optimizacijo življenjskih pogojev za osebe z demenco v socialno-varstvenih ustanovah na slovensko-hrvaškem čezmejnem območju v Istri ter z različnimi aktivnostmi ozaveščali laično in strokovno javnost o demenci.

V projektu, ki bo trajal 18 mesecev, bodo sodelovali domovi upokojencev iz Izole, Kopra in Umaga, občina Umag, Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljene izkušnje bodo pripomogle k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco tudi v drugih domovih upokojencev po Sloveniji in Hrvaški, k sprejemanju novih standardov in soočanju z  demenco na sploh, sporočajo z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). Vrednost projekta znaša 412 tisoč evrov, od tega je slovenskim partnerjem namenjeno 241 tisoč evrov, hrvaškim pa 171 tisoč. V projektu bo sodelovalo preko 300 oseb. »Veseli smo, da kot pridruženi partner sodeluje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno za oblikovanje politike in zagotavljanje pogojev dela na področju socialnega varstva. Namreč kljub temu, da demenca predstavlja vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem in se s staranjem prebivalstva v prihodnje pričakuje porast obolelih za demenco, način izvajanja socialno-varstvenih storitev še ni prilagojen njihovim potrebam. Naš izziv je zato optimizacija tovrstnih storitev, poleg tega pa še destigmatizacija bolezni in preprečevanje socialne izključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev,« je povedal direktor Doma upokojencev Izola Vasja Medvešček.

V okviru projekta bodo potekale številne aktivnosti

Čeprav so partnerji pri izvedbi projekta vezani na čezmejno območje v Istri, se bodo rezultati projekta odrazili tudi na nacionalnem nivoju obeh držav, predvsem pri pripravi smernic za oblikovanje objektov, opreme in okolja za osebe z demenco ter usposobljenega osebja za kakovostno skrb in nego oseb z demenco. »S celovito zasnovanim usposabljanjem osebja v domovih upokojencev bodo ustvarjeni pogoji za prehod z medicinskega na psihosocialni način dela z osebami z demenco. Vzpostavljeno bo čezmejno sodelovanje institucij v okviru delovnih skupin, izboljšane bodo kompetence načrtovalcev, ki imajo vpliv na oblikovanje življenjskega okolja oseb z demenco, uvedena bo informacijsko-komunikacijska tehnologija pri izvajanju storitve Pomoč na domu in na novo uvedena Pomoč na domu v Občini Umag. Koristi bodo imele osebe z demenco, njihovi svojci in tudi strokovni profili, ki bodo vključeni v usposabljanja in bodo uporabljali razvita gradiva in pripomočke. Pa tudi institucije, ki bodo sodelovale v delovnih skupinah,« je povedala Lijana Trontelj iz Doma upokojencev Izola in pojasnila, da bodo v vseh treh domovih, ki so vključeni v projekt, kot primer dobre prakse izvedli pilotne optimizacije, s katerimi bodo pokazali, kako se lahko z manjšimi posegi, dodatki in prilagoditvami izboljša življenjsko okolje za osebe z demenco.

Gre za tradicionalno povezano območje

»Potreba po čezmejnem sodelovanju se je pokazala, ker je to območje tradicionalno povezano, vendar zaradi meje na institucionalnem nivoju premalo sodeluje. Prav zato bomo v okviru projekta poenotili del ponudbe socialno-varstvenih storitev, načine za prepoznavanje znakov demence, zagotovili lažje vključevanje oseb z demenco v družbo, predvsem pri uporabi storitev na projektnem območju, ter z uvajanjem skupnih dogodkov krepili povezovanje vseh sodelujočih organizacij. S celovito prenovo socialno-varstvenih storitev ter ostalih vidikov, ki so za kakovost življenja oseb z demenco pomembni na območju občin Izola, Koper in Umag, bo vzpostavljeno pilotno območje z dovolj veliko kritično maso znanj in kompetenc, da bo služilo kot nosilec sprememb najmanj v regiji.  Za obe državi bo služilo kot primer dobre prakse, kako je potrebno smernice, ki izhajajo iz Strategij za obvladovanje demence uvesti v prakso,« je dodala Lijana Trontelj.

Pomoč na domu

Kot partner v projektu sodeluje tudi Obalni dom upokojencev Koper, ki ima večletne izkušnje pri oskrbi in negi oseb z demenco. Direktorica Neva Tomažič je ob tem povedala: »V okviru svojega delovanja naš dom izvaja tudi storitev Pomoč na domu z namenom uporabnikom omogočiti, da s svojimi specifičnimi potrebami, ki jih prinaša staranje in bolezen, ohranjajo zmožnost življenja v okviru svojega doma. Kot izvajalec te storitve smo posebej senzibilni do potreb uporabnikov. Izkušnje v zadnjih letih kažejo porast specifičnih potreb oseb z demenco, ki živijo v domačem okolju. Zanje je prav gotovo koristno, da jih kar se da dolgo oskrbujejo  in negujejo v domačem okolju, zato bomo v okviru projekta namenili pozornost izobraževanju izvajalcev Pomoči na domu, s poudarkom na negovalno-odnosnem konceptu dela z osebami z demenco, ki upošteva tako telesne, duševne, čustvene in socialne razsežnosti človeka, kot tudi življenjsko okolje, v katerem oseba biva. Glavni cilj Obalnega doma upokojencev Koper je zmanjšati tveganje za socialno izključenost oseb z demenco ter prilagoditi izvajanje storitve Pomoč na domu potrebam oseb z demenco. Ob sodelovanju vseh partnerjev bodo opredeljeni postopki, ki jih bodo izvajalci te pomoči uporabljali pri posamezniku z znaki demence. Obenem pa bodo opredeljene potrebne prilagoditve izvajanja storitve Pomoč na domu, ki bodo tudi pilotno testirane na čezmejnem območju, v občini Umag. Glavni učinek je izboljšanje spretnosti in kompetenc s področja dela z osebami z demenco pri izvajalcih pomoči na domu ter optimizacija izvajanja storitve na čezmejnem območju za potrebe oseb z demenco.«

Demenca – javno-zdravstveni problem sedanjosti in prihodnosti

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da postaja demenca v svetu ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti. Tudi Slovenija je letos podpisala strategijo razvoja za obvladovanje demence do leta 2020. Kot odziv na problematiko staranja naših prebivalcev in s tem demence kot javno-zdravstvenega problema se je projektu pridružil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Pri spremljanju in proučevanju zdravstvenega stanja prebivalcev zbiramo tudi podatke o starejši populaciji, obolevnosti, hospitalizaciji in umrljivosti ter ugotavljamo, da je demenca precejšen javno-zdravstveni problem tudi pri nas. Slovenija namreč sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, vendar temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Leta 2014 je v Sloveniji znašal delež prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu 17,7 odstotka, v Obalno-kraški regiji pa 18,4 odstotka. Sindrom demence se pojavi pri 10 do 15 odstotkih prebivalcev v starosti 65 let in več,« je povedala Irena Majcan Kopilović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po oceni strokovnjakov je v Sloveniji okoli 32 tisoč oseb z demenco, na Hrvaškem pa 87 tisoč. Največ oseb z demenco živi na svojem domu in potrebujejo pomoč svojcev in skupnosti. Za vsakega bolnika praviloma skrbijo dva do trije svojci ali oskrbovalci, ki potrebujejo specifična znanja o bolezni, če želimo podaljšati čas, ko osebe ostajajo v domačem okolju. V prihodnosti je pričakovati porast števila oseb z demenco in sicer do leta 2030 za tretjino, do 2050 pa se bo število celo podvojilo. Zaradi tega je potrebno pristopati k reševanju problema pravočasno in multidisciplinarno, opozarjajo na NIJZ.

V.P.