Špela Umek je pojasnila, da številna zdravila, ki jih jemljejo ti otroci, stanje še poslabšajo. »Kljub temu pa večina zobozdravnikov zavrača takega bolnika, ki mu niti ust ne moreš enostavno odpreti. Dejstvo je, da za osebe s težjimi motnjami v razvoju pomeni vsak, tudi enostaven, a kvaliteten stomatološki poseg, obisk Stomatološke klinike in poseg v splošni anesteziji. Na pregled in popravilo zob torej ne morejo v običajno zobno ordinacijo.«
Najpogosteje na pregled čakajo več let
»Hčerki je zobozdravnik junija 2018 odkril dva gnila zoba, primerna za puljenje. V oktobru 2018 so na kliniki potrdili diagnozo in me postavili v vrsto. Predlagali so, da po dveh letih preverim, če je hčerka že na seznamu. Od tedaj živim v stalnem strahu, da se stanje te "gnilobe" poslabša. Hči ne govori in ni sposobna komunikacije, zato mi ne zna povedati ali pokazati, da jo boli zob. Takšen je slovenski stomatološki standard, oziroma standard, ki ga zagotavlja ZZZS. Ali bi bilo res tako zelo drago in nemogoče dati prednost in redno stomatološko obravnavo na kliniki za vse, ki ne morejo storitev dobiti v običajni ordinaciji,« sprašuje Špela Umek.
Potreben je dodaten čas in prilagojena obravnava
Kako je poskrbljeno za zdravje zob oseb s posebnimi potrebami, smo vprašali predsednika Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića. »Osebe z zmanjšanimi zmožnostim imajo dostop do vseh zobozdravstvenih ordinacij, nekatere pa so posebej ustanovljene tudi za zavode, kjer živijo oziroma so obravnavani. Zavod za zdravstveno zavarovanje za osebe z zmanjšanimi zmožnostim nudi dodatno plačilo, ker je potreben dodaten čas in seveda prilagojena obravnava. Težava, ki jo te osebe delijo z ostalimi državljani pa je dostopnost. Vsekakor bi potrebovali bistveno večji nadzor nad ustnim zdravjem pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi, kar pomeni več obiskov na letno ravni,« je pojasnil Pavlović.
Predlagajo ustanovitev posebnih regijskih centrov
Sogovornik je povedal, da preventivo izvajajo na več nivojih in predvsem pri osebah, kjer je to mogoče. »V prihodnosti načrtujemo tudi skupino, kjer bi poskušali predlagati ustanovitev posebnih regijskih centrov za tovrstno celostno obravnavo. Pomembno je, da je pri osebah vključen celoten tim, tudi socialna služba in osebni asistenti, ki skrbijo za koordinacijo vseh služb, ki so potrebne za tovrstne osebe. Na Zdravniški zbornici se zavzemamo za ureditev statusa ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi, kar poudarjamo tudi v Strategiji za ustno zdravje za naslednjih 10 let. Poudarjamo pomen preventive in dostopnosti ter čim širše košarice zobozdravstvenih storitev za te osebe, ki bi morala biti krita v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Strategija je bila sprejeta na razširjenem strokovnem kolegiju za zobozdravstvo,« je zaključil Pavlović.
ZZZS ne omejuje obsega opravljenih storitev
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so na pojasnili, da program zobozdravstvene oskrbe varovancev s posebnimi potrebami, to so osebe s cerebralno paralizo ter duševno in telesno težje prizadete osebe, zagotavljajo in plačujejo posebej. Kot so še povedali, se zaradi zahtevnosti obravnave teh pacientov program izvaja v posebej ločenih ambulantah na Stomatološki kliniki v UKC Ljubljana, Zdravstvenem domu Maribor in Zdravstvenem domu Murska Sobota. »Te ambulante obravnavajo samo takšne paciente. Obravnavajo jih namreč po drugačnih postopkih in standardih, in sicer v splošni anesteziji, prisotnost ekipe v ambulanti pa je potrebna ves čas do prebujanja bolnika v operacijski sobi. Zato ZZZS ta program plačuje v pavšalu in ne omejuje obsega opravljenih storitev ali pacientov,« je še pojasnil direktor sektorja za informiranje v ZZZS Damjan Kos. Za vse tri izvajalce ZZZS letno zagotovi 686.000 evrov, od tega za stomatološko kliniko v Ljubljani nameni nekaj manj kot 469 tisoč evrov.
