V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava) imajo prilagojen tako predšolski kot osnovnošolski program. Izvajajo še posebni program vzgoje in izobraževanja, zdravstveno-negovalni program in terapevtski program. Po mnenju varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki je center obiskal skupaj s predsednico Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl, je CIRIUS Vipava primer dobre prakse celostne obravnave otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ob svojem obisku pa je opozoril tudi na prostorsko stisko, s katero se spopadajo v centru. »Ogledali smo si prostore, ki pa so ne le premajhni, ampak tudi zastareli in neprimerni. Otrok s posebnimi potrebami ne moremo nameščati v stare vojašnice,« je bil kritičen Svetina. V Centru bi potrebovali večje število nastanitvenih kapacitet, najbolj pa večjo športno in večnamensko dvorano. Eva Irgl je ob svojem obisku povedala: »Kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti se ukvarjam tudi s tovrstnimi vsebinami, ki jih dobro poznam. Kot so povedali v vodstvu Ciriusa, je največja težava trenutno prostorska stiska. Veseli pa me, da je center že vrsto let dobro vpet v lokalno okolje in da so starši otrok zadovoljni z njihovo obravnavo.«
Kar 230 otrok obravnavajo z mobilno enoto po terenu
V vipavskem centru sicer skrbijo za 127 otrok, od katerih jih 36 med tednom tudi prebiva v Vipavi, 81 pa jih vsak dan prihaja od doma. Nekaj otrok prek vipavske institucije obiskuje Varstveno-delovni center v Stari gori, več kot 230 pa jih obravnavajo z njihovo mobilno enoto po terenu, je ob obisku povedal v. d. ravnatelja centra Cirius Vipava Alojzij Adamič. Varuh je ob tem poudaril, da bo treba več narediti tudi glede odpiranja enot v lokalnem okolju, da bi lahko otroci svoje otroštvo preživljali doma: »Zelo sem vesel, da obstajajo take institucije in da delajo tako kakovostno, seveda s podporo, ki jim jo mora zagotoviti stroka.« Oba gosta sta na obisku opozorila tudi na problematiko vključevanja teh otrok v lokalno okolje, ko dopolnijo 26 let oziroma, ko niso več upravičeni do vzgojno-izobraževalnega sistema. »Njihova nadaljnja obravnava je pomanjkljiva, v varstveno-delovnih centrih so dolge čakalne vrste, in tako se velikokrat vračajo v domače okolje, kjer so prepuščeni iznajdljivosti staršev,« je povedal Svetina. Zaživeti bi moral zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki daje možnost vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Treba pa bi bilo tudi razmisliti, kako v veljavni zakonodaji novelirati zakon, da bodo lahko tudi VDC-ji opravljali zdravstveno dejavnost in naprej peljali podporo invalidom, ki jo do takrat opravljajo zavodi,« je še dejal varuh človekovih pravic. x
