Napis ŽIVEL 1. MAJ. Foto: BoBo
Napis ŽIVEL 1. MAJ. Foto: BoBo

Na 1. maj praznujejo delavci in delavke.
Delavci so vsi,
ki si z delom služijo za življenje.
Tudi uradniki v pisarnah.
Ali pa učitelji.

2 delavca. Foto: AP
2 delavca. Foto: AP

1. maj je dan spomina

Ljudje se spominjamo na to,
da so imeli včasih delavci manj pravic.

In da nekateri delavci tudi danes
nimajo dovolj pravic.

Spominjamo se na to,
da so zaradi svojih pravic delavci stavkali.

Stavka pomeni,
da delavci nehajo delati.
Ali pa delajo manj.

Med stavko se običajno zberejo
na nekem kraju.
Tam sporočijo,
kaj zahtevajo.

Na primer na trgih ali na ulicah.

Ljudje stavkajo na ulicah. Foto: Reuters
Ljudje stavkajo na ulicah. Foto: Reuters

Vsak delavec lahko stavka

Delavci stavkajo na primer zaradi:
- nizkih plač,
- slabih razmer pri delu.

Stavko običajno organizira sindikat.

Vsako podjetje ima lahko svoj sindikat.
Sindikati se med seboj združujejo.
Borijo se za boljše pravice vseh delavcev.

Sindikati se borijo za višje plače. Foto: MMC RTV SLO
Sindikati se borijo za višje plače. Foto: MMC RTV SLO

1. maja se spominjamo
stavke ameriških delavcev

Maja leta 1886 so stavkali ameriški delavci.

Delavci so rekli:
nočemo več delati 12 ur na dan.
Želimo delati le 8 ur na dan.

Delavci so stavkali na trgu Haymarket.
Haymarket je velik trg v ameriškem mestu Chicago.

Delavcem je govoril August Spies.
August Spies je bil politični aktivist.
To pomeni,
da se je boril za pravice delavcev.

Policisti so želeli
ustaviti protest na Haymarketu.

Policisti so napadli delavce.

Neznani človek je na policiste vrgel bombo.

V spopadih med policisti in delavci
je umrlo skoraj 20 ljudi.

Policisti so ujeli Augusta Spiesa.
Na sodišču so ga obsodili na smrtno kazen.
Leta 1887 so ga obesili.

Od leta 1890 je prvi maj dan spomina.

Stara slika protestov na Haymarketu leta 1886. Foto: Wikipedia Commons
Stara slika protestov na Haymarketu leta 1886. Foto: Wikipedia Commons

V nekaterih državah je 1. maj državni praznik

Tudi v Sloveniji je 1. maj državni praznik.

Praznik dela običajno praznujemo:
- s kresovanji,
- z budnicami,
- z druženji.

Kresovanje. Foto: Miloš Vujinović/BoBo
Kresovanje. Foto: Miloš Vujinović/BoBo

Kresovanje je,
ko kurimo velik ogenj na prostem.

Budnice so skladbe,
ki jih godbe 1. maja igrajo zgodaj zjutraj.

Budnica za 1. maj. Foto: BoBo
Budnica za 1. maj. Foto: BoBo

Zaradi epidemije koronavirusa
letos praznovanj praznika dela ne bo.