Komisija želi z novim svežnjem zmanjšati socialno neenakost v Evropski uniji, ki je eden od razlogov za vzpon evroskepticizma.

Ženske so premalo zastopane na trgu dela, je dejala evropska komisarka za enakost spolov Vera Jourova, in stanje ponazorila s podatki, da ženske v Evropski uniji predstavljajo polovico prebivalstva in 60 odstotkov univerzitetnih diplomirancev, vendar je na trgu dela le 65 odstotkov vseh žensk, medtem ko je pri moških ta delež 75 odstotkov.

Po novem predlogu Komisije, ki sicer opredeljuje minimalne skupne standarde, naj bi imeli očetje pravico do desetih dni dopusta ob rojstvu otroka.

Predlog tudi predvideva, da bi se lahko sedanja pravica do štirih mesecev starševskega dopusta izkoristila za otroke do dvanajstega leta, medtem ko zdaj obstajajo le nezavezujoče smernice glede starosti osmih let.

Starševski dopust naj bi postal tudi individualna pravica za matere in očete, saj prenos štirih mesecev dopusta na drugega starša ne bi bil več mogoč, kar naj bi očete spodbudilo k izkoriščanju te možnosti.

Predlog uvaja tudi do pet dni dopusta na leto za oskrbo v primeru bolezni neposrednega sorodnika.

V vseh teh primerih naj bi bilo zagotovljeno nadomestilo, ki naj bi znašalo najmanj toliko kot nadomestilo za bolniški dopust.

Nov poskus Evropske komisije
Prejšnji poskus uskladitve zakonodaje na tem področju je po letih pogajanj neslavno propadel. Pred dvema letoma je komisija zavrgla svoj predlog za nova pravila o porodniškem dopustu. Zdaj torej poskuša še enkrat.

Slaba zastopanost žensk na trgu dela je po navedbah Komisije tudi gospodarski problem, saj vrzel v zaposlovanju med spoloma po bruseljskih ocenah družbo stane 370 milijard evrov na leto.

Razlika med moškimi in ženskami na področju zaposlovanja je leta 2015 še vedno znašala 11,6 odstotka, v družinah z otroki, mlajšimi od šest let, pa celo 30 odstotkov.

To je eden od konkretnih ukrepov za uresničevanje novega evropskega stebra socialnih pravic, ki po navedbah Komisije določa dvajset ključnih načel in pravic v podporo poštenim in dobro delujočim trgom dela ter sistemom socialnega varstva.

Poleg tega je Komisija začela posvetovanji s socialnimi partnerji, ki se nanašata na posodobitve pravil o delovnih pogodbah in na dostop do socialne zaščite, ter objavila pojasnila glede izvajanja direktive o delovnem času.

Komisija je določila tudi pregled socialnih kazalnikov za spremljanje trendov in rezultatov po državah članicah EU-ja na 12 področjih. Ta analiza bo tudi del ukrepanja v sklopu evropskega semestra.

Evropski socialni steber je zasnovan kot kompas za uresničevanje boljših delovnih in življenjskih razmer v Evropi, je poudarila evropska komisarka za socialne zadeve Marianne Thyssen.

Uvedba evropske minimalne plače ni mogoča
Eden od prihodnjih projektov bi po komisarkinih besedah v nedavnem intervjuju za Financial Times lahko bil razvoj skupnih parametrov za izračun ustrezne nacionalne minimalne plače, medtem ko uvedba evropske minimalne plače ni mogoča, ker se članice med seboj preveč razlikujejo.

Komisija je danes sprožila tudi razpravo o socialni razsežnosti Evrope do leta 2025, s katero želi odgovoriti na politično vprašanje, kakšno vlogo naj EU igra na socialnem področju.

Tri možnosti socialnega razvoja
Medtem ko je predsednik komisije Jean-Claude Juncker pred meseci ponudil pet možnosti za splošen razvoj EU-ja, komisija zdaj v istem duhu ponuja tri možnosti za socialni razvoj Evrope.

Prva je omejitev socialne razsežnosti le na prosto gibanje ljudi, druga oblikovanje koalicij voljnih za tesnejše sodelovanje na socialnem področju, tretja pa poglabljanje sodelovanja med vsemi 27 članicami Unije.

V Bruslju Evropejcem že dalj časa obljubljajo "socialni pakt", vendar pa so pristojnosti Unije na tem področju zelo omejene.

Potreba po ukrepanju je od izbruha gospodarske krize vse večja, saj je nezadovoljstvo zaradi socialnih neenakosti med Evropejci vse resnejši problem in eden od glavnih razlogov za vzpon evroskepticizma.

Ob zavedanju tega so se po težavnem usklajevanju k socialno odgovorni Evropi v Rimski izjavi ob 60. rojstnem dnevu Unije zavezali tudi voditelji 27 članic EU-ja.

Sveženj v luči brexita in francoskih volitev
Bruselj je sveženj predstavil po uradnem obvestilu Velike Britanije, velike nasprotnice integracije na socialnem področju, o izstopu iz Unije, ter med prvim in drugim krogom predsedniških volitev v Franciji, ki že vseskozi zahteva več evropskega ukrepanja na tem področju.

V komisiji se zavedajo, da bo za nekatere sveženj odločno premalo, za druge pa korak predaleč. Nadejajo se široke medinstitucionalne podpore evropskemu socialnemu stebru do konca tega leta.