Nekdanji premier David Cameron, sicer nasprotnik brexita, "ne obžaluje" razpisa referenduma. Foto: EPA
Novinarji BBC-ja so Camerona ustavili med odpravljanjem na tek. Foto: Reuters

"Ne obžalujem razpisa referenduma. Seveda globoko obžalujem izid referenduma," je Cameron med odpravljanjem na tek dejal novinarju BBC-ja pred tednom dni.

Cameron je leta 2016 kot premier razpisal referendum o brexitu. "To je bila moja obljuba iz leta 2013. Vključena je bila v manifest stranke in potrjena v parlamentu," je za BBC še dejal Cameron, ki je sicer "vodil kampanjo, da Združeno kraljestvo ostane v Uniji".

Nasprotniki brexita so nato zmagali na referendumu 23. junija 2016. 51,9 odstotka volivcev je podprlo izstop iz Evropske unije. Cameron je po referendumu odstopil, na čelu vlade pa ga je nasledila zdajšnja premierka Theresa May.

Tusk: Cameron žrtev svoje zmage

BBC-jev dokumentarec navaja, da je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk Camerona pred leti svaril, naj referenduma ne izvede. "Povedal mi je, da se počuti varno, ker ni tveganja za referendum. Koalicijski partnerji, liberalci, naj bi idejo o referendumu blokirali," je dejal Tusk. "Vendar je Cameron nato presenetljivo zmagal in ni potreboval koalicijskega partnerja. Paradoksalno je postal žrtev svoje zmage," je še dejal Tusk.

Nekdanji Cameronov komunikacijski direktor Craig Oliver je navedbe Tuska sicer zanikal. "David Cameron je ves čas volilne kampanje leta 2015 trdil, da ne bo vodil vlade, ki ni izvedla referenduma," je tvitnil.

Blair za nov referendum o brexitu

Nekdanji britanski premier meni, da bi nov referendum o brexitu ponudil prepričljivejši odgovor. Foto: EPA

V trenutnem položaju, ko je proces izstopanja Združenega kraljestva iz Evropske unije postal popolna zmešnjava, bi bilo najrazumneje, da bi o brexitu na referendumu ponovno odločalo ljudstvo, je medtem ocenil drugi nekdanji britanski premier Tony Blair na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Nov referendum bi v tej zmešnjavi ponudil prepričljiv odgovor, še meni nekdanji premier.

Zavrnil je kritike, da bi drugi referendum škodil demokraciji. "Vračamo se nazaj k ljudem, nikogar drugega ne sprašujemo, sprašujemo njih. Imeli smo 30 mesecev pogajanj. Zdaj je poznavanje tega, kaj brexit dejansko pomeni, veliko večje. Veliko večje je razumevanje vseh vprašanj v zvezi s tem," je dejal.

Težava z dogovorom, ki ga je z Brusljem sklenila premierka Theresa May in ki ga je prejšnji teden britanski parlament zavrnil, je po Blairovih besedah v tem, da je "popolnoma dvoumen". "Niti za Evropo niti za Veliko Britanijo ni pametno, da odidemo, ne da bi vedeli, kakšna bo prihodnost," je povedal Blair.

Ocenil je, da so k brexitu vodile problematike, kot sta priseljevanje in strah pred gospodarsko izključenostjo kot posledico globalizacije - vendar brexit po njegovem mnenju ni odgovor na ta vprašanja.

Sodišče EU-ja: Združeno kraljestvo ostaja v azilnem sistemu EU-ja do brexita

Sodišče Evropske unije je odločilo, da Združeno kraljestvo do brexita ostaja del azilnega sistema EU-ja. Foto: EPA

Sodišče Evropske unije v Luxembourgu je danes odločilo, da Združeno kraljestvo do brexita ostaja del skupne azilne politike Evropske unije. Njena namera, da izstopi iz povezave, na to ne vpliva.

V ozadju sodbe je spor med Irsko in Veliko Britanijo glede dveh prosilcev za azil in njunega otroka. Oba sta študirala v Združenem kraljestvu, ko sta jima vizuma potekla, pa sta zaprosila za azil na Irskem.

Irske oblasti so trdile, da bi moralo v skladu z dublinsko uredbo prošnjo obravnavati Združeno kraljestvo. Prosilca sta vztrajala, da bi morala njuno vlogo zaradi načrtovanega brexita obravnavati Irska.

Irsko sodišče je zaprosilo Sodišče EU-ja, naj pojasni, kakšen vpliv ima postopek izstopa iz Unije na azilni sistem. Sodniki v Luxembourgu so opozorili na preteklo sodno prakso, v skladu s katero britanska namera ne vpliva na uporabo prava EU-ja do dejanskega izstopa iz Unije.

Irska lahko kljub temu prevzame azilni postopek

Glede na sodbo bi sicer lahko Irska na podlagi diskrecijske klavzule v dublinski uredbi sama prevzela azilni postopek za družino. Klavzula namreč državi članici omogoča, da brez kakršnih koli vnaprejšnjih pogojev sama obravnava prošnje za mednarodno zaščito iz političnih, humanitarnih ali praktičnih razlogov, tudi če v skladu z uredbo dejansko ni pristojna.