Christine Lagarde bo po vodenju Mednarodnega denarnega sklada zdaj prevzela mesto predsednice Evropske centralne banke. Foto: Reuters

Voditelji držav članic Evropske unije so Lagardovo izbrali na začetku julija v okviru širšega svežnja imenovanj na najvišje položaje v institucijah povezave. Predsednika ECB-ja – mandat traja osem let – imenuje Evropski svet, ob tem pa se posvetujejo z Evropskim parlamentom in Svetom ECB-ja, ki je glede imenovanja Lagardove že prej podal pozitivno mnenje. Evropski svet bo dokončno odločitev sprejel oktobra.

Lagardovo, ki se sicer razprave v Strasbourgu ni udeležila, kar je sprožilo nekatere kritike, je podprlo 394 poslancev, proti jih je glasovalo 206, vzdržalo pa se jih je 49. Za priporočilo Evropskemu svetu, naj jo imenuje, je bila potrebna navadna večina. Na čelu ECB-ja bo z novembrom nasledila Italijana Maria Draghija.

Dobila je široko podporo odbora za gospodarske in denarne zadeve

Na začetku septembra se je že predstavila na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za gospodarske in denarne zadeve. Podprlo jo je 37 članov odbora, 11 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Zavzela se je za ozelenitev monetarne politike, okrepitev ogrožene multilateralne ureditve in ohranitev spodbujevalne denarne politike ter obljubila komuniciranje tudi z ljudmi, ne le s finančnimi trgi.

63-letna Parižanka, ki je bila zadnjih osem let generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pred tem pa v finančni krizi štiri leta francoska finančna ministrica, je poudarila, da bo kot predsednica ECB-ja postavila v ospredje tri načela: zavezanost mandatu ECB-ja, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost.

Zavzela se je za ohranitev spodbujevalne denarne politike, za ozelenitev monetarne politike in okrepitev ogrožene multilateralne ureditve, obljubila pa je tudi komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi.