Na festivalu so predstavili slovenske dosežke v športu, znanosti in kulturi. V kulturnem centru Bozar so priredili srečanje s slovenskim pisateljem Dragom Jančarjem in razstavo Hibridni sistemi, v bruseljski kinoteki pa se je začela retrospektiva slovenskega filma, v okviru katere bodo do konca decembra predvajali deset slovenskih filmskih klasik.
V osrčju bruseljske evropske četrti, na krožišču Schuman, poimenovanem po enem od ustanovnih očetov Evropske unije, ob katerem stojijo palače glavnih evropskih ustanov, so v torek v okviru tridnevnega Slovenskega festivala pripravili razpravo o družbeni vlogi umetne inteligence, na kateri ni manjkala častna gostja, slovenska robotka Eva, ki je v Sloveniji že prava medijska zvezda.
"Takšnih robotov je res veliko, kar pa smo mi drugačnega naredili, je, da smo ji dali mehkejše vsebine, da smo ji zgradili identiteto in značaj ter ji dali tudi ime, žensko ime. Da niso vsi roboti fantje, je naša dekle, je Eva," je povedala umetnica in raziskovalka Maša Jazbec.
Slovenija po besedah Marka Grobelnika z Instituta Jožef Stefan znanstveno področje umetne inteligence že dolgo razvija: "Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija."
Umetna inteligenca in njeni algoritmi so že dolgo prisotni v našem življenju. "Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam," je pojasnil Marko Grobelnik.
Razpravo je pripravilo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, ki ima sedež v Bruslju, umetna inteligenca pa je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja.
"Zato smo danes v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Belgiji in Evropskim gibanjem pripravili delavnico, na katero smo povabili slovenska raziskovalca, ki sta v tem čudnem času lahko prišla v Bruselj in pokazala bruseljskemu občinstvu, kako dobro se v Sloveniji deluje na področju umetne inteligence," je pojasnil Viktor Kovačič, svetovalec za politiko in projekte EU-ja pri SBRA, ki je kot informacijsko-lobistično združenje edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. "Umetna inteligenca ponuja ogromno rešitev, ampak toliko, kolikor ponuja rešitev, toliko se odpira tudi vprašanj; nekaj smo jih izpostavili in dobili, upam, tehtne odgovore," je povedal Kovačič.
Med udeleženci razprave je bil tudi evropski poslanec Evropske ljudske stranke Tom Vandenkendelaere: "Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem."
Evropska unija se je regulacije področja že lotila, zakonodajni predlog o umetni inteligenci, ki ga je pripravila Evropska komisija, zdaj obravnava Evropski parlament.
Obiskovalci so si na Slovenskem festivalu lahko ogledali tudi igrano-dokumentarni film 30 vrhov za 30 let, poklon slovenskim goram in hribom, in projekcijo baleta Povodni mož koreografa Edwarda Cluga z Blejskega jezera.
Sreda je bila dan športa
V pogovoru o vlogi športa v družbi so sodelovali tudi nekdanja smučarska tekačica Vesna Fabjan, paraolimpijec Dejan Fabčič, skakalec v višino Rožle Prezelj in kolesar Primož Roglič.
Vse tri večere Slovenskega festivala so na prizorišču ponujali pokušino slovenskih jedi in vina, slovenske jedi so bile ves teden tudi na jedilniku dveh restavracij Sveta Evropske unije, v katerem diplomati držav članic krojijo politiko sedemindvajseterice.
V torek je v gledališču Ancienne Belgique potekal koncert slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile, Drago Jančar pa je v sredo v bruseljskem kulturnem centru Bozar nastopil na literarnem večeru s flamskim pisateljem Stefanom Hertmansom.
V četrtek so v Bozarju odprli tudi razstavo v okviru projekta Starts. Razstava in nagrade Starts so del programa Obzorje 2020 Evropske komisije za promocijo kreativnih del, ki povezujejo znanost, tehnologijo, industrijo in umetnost.
"Letos smo se odločili za projekte, ki obravnavajo trajnost, in avtorje, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb, zavržene hrane in onesnaževanja okolja," je povedala kuratorka razstave Emma Dumartheray.
Slovenija je osrednja gostja razstave; po izboru kuratorja Jurija Krpana iz Galerije Kapelica predstavlja slovenske umetnike, ki delujejo na področju umetne inteligence. "Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi," pojasnjuje Krpan in dodaja: "Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo."
Pod naslovom Hibridni sistemi so zbrani večletni umetniški projekt BioBot kiparja Zorana Putle Srdiča, projekt Marka Peljhana in Matthewa Biedermana Dolina zvezd, projekt Aljaža Rudolfa in Eve Smrekar FaceOrFactory: Unstable Protocols ter projekt medvrstne komunikacije z rastlinami Špele Petrič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje