Komisija in nemška vlada sta se v četrtek – še po videokonferenci – sešli na tradicionalnem srečanju ob začetku novega cikla polletnega predsedovanja Svetu EU-ja, ki običajno poteka v prestolnici predsedujoče države.

Unijo vodita dve Nemki, a obe tudi predani Evropejki
Četrtkov sestanek sta vodili tesni politični zaveznici. Von der Leynova je bila pred prevzemom predsedniške funkcije v komisiji edina, ki je bila na ministrskih položajih od začetka ere Merklove leta 2005, torej v vseh štirih njenih vladah. Tako je bilo na novinarski konferenci po srečanju neizogibno vprašanje o tem, da Unijo v prelomnih časih usmerjata dve Nemki, ki se tudi zelo dobro poznata. Obe sta izpostavili, da sta tudi predani Evropejki.

Merklova je izpostavila prepričanje, da jima bo uspelo, von der Leynova pa je poudarila, da kanclerki izjemno zaupa in da je na takšni podlagi delo zelo učinkovito. Nemčija je predsedovanje Svetu EU-ja v sredo prevzela od najmlajše članice Hrvaške v gospodarsko in politično prelomnem času pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in bremenom velikih pričakovanj.

Od nemškega predsedovanja se veliko pričakuje
Čeprav ima rotirajoče predsedstvo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, zlasti simboličen pomen, se od najvplivnejše članice Nemčije pričakuje ogromno. Tega se v Berlinu zavedajo, zato svarijo, da je uspeh odvisen od pripravljenosti vseh na kompromis, in poudarjajo, da bodo služili interesom vseh in da je za uspeh predsedovanja ključno politično samoobvladovanje.

Prihodnjo sredo vrh institucij EU-ja
Von der Leynova je prevzela pobudo s sklicem minivrha institucij Unije prihodnjo sredo, 8. julija, na katerega je poleg predsednikov Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, Charlesa Michela in Davida Sassolija, povabila tudi Merklovo kot predsedujočo Svetu EU-ja. Michel naj bi nov predlog za pogajanja predstavil prihodnji teden. Predlagal naj bi nekoliko skromnejši proračun za obdobje 2021–2027 kot februarja, ko je predlagal kompromis v vrednosti 1095 milijard evrov, kar so članice zavrnile. Komisija je predlagala proračun v vrednosti 1100 milijard evrov.

Sveženj za okrevanje ostaja pri 750 milijardah evrov
Obseg svežnja za okrevanje naj bi Michel ohranil pri 750 milijardah evrov, kot je predlagala komisija, vendar pa naj bi predlagal, da se 70 odstotkov sredstev takoj razdeli po ključu, ki ga je predvidela komisija, preostalih 30 odstotkov pa leta 2023. Prva naloga v času nemškega predsedstva bo torej doseči dogovor o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji v skupni vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in načrt za okrevanje, saj je evropsko gospodarstvo pred zgodovinsko recesijo. "Vsak dan šteje," je opozorila von der Leynova.

Doseči dogovor o prihodnjih odnosih med EU-jem in Združenim kraljestvom
Druga bistvena naloga pa bo doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU-ja in Združenega kraljestva. Nemška kanclerka je takoj prvi dan nemškega predsedovanja opozorila, da se EU mora pripraviti na možnost, da tega dogovora ne bo. Med preostalimi prioritetami nemško predsedstvo izpostavlja migracije, zeleni dogovor in vladavino prava. Pri tem izpostavlja, da dogovora o novem migracijskem in azilnem paktu ne pričakuje do konca leta.

Pogajalci EU-ja predlagajo nekoliko manjši sedemletni proračun
Medtem bodo pogajalci EU-ja voditeljem članic predlagali nekoliko manjši sedemletni proračun, ohranjajo pa načrt za 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje zaradi pandemije koronavirusa, je dejal neimenovani višji uslužbenec EU-ja.

Predlog za proračun za obdobje od leta 2021 do 2027, ki je skromnejši kot načrt Evropske komisije, objavljen 26. maja, naj bi prepričal skupino fiskalno konservativnih severnih članic pod vodstvom Nizozemske, naj opustijo svoje nasprotovanje delom načrta za okrevanje.

"To je taktika, najti moramo ravnovesje. Dolga pot je še pred nami," je dejal uslužbenec EU-ja, ki je želel ostati anonimen, ker je vpleten v pogajanja.

Kot je dejal, naj bi predsednik Evropskega sveta Michel predlagal proračun v vrednosti med 1,05 in 1,094 bilijona evrov. Evropska komisija je maja predlagala proračun v vrednosti 1,1 bilijona evrov.

Premožnejše države, ki so neto plačnice v proračun, bi lahko ohranile svoje ugodnosti kljub izstopu Združenega kraljestva iz Unije, kar je povzročilo proračunsko luknjo.

To bi lahko okrnilo ambicije Unije na različnih področjih, od vojaškega do raziskovalnega, a sprejetje dogovora o skladu za okrevanje velja za pomembno z gospodarskega in simbolnega vidika, saj na EU letijo očitki o prepočasnem odzivu na pandemijo.

Michel, ki je ločeno govoril z voditelji članic in bo svoj predlog predstavil prihodnji teden, naj bi upal, da bodo vlade dosegle dogovor na julijskem vrhu.

Nizozemski premier Mark Rutte verjame, da je dogovor mogoče doseči, a vztraja pri zahtevi za posojila namesto nepovratne pomoči za okrevanje gospodarstva. "Sistem posojil je veliko bolj logičen," je dejal Rutte, ki je tudi posojila označil za "pomoč".