Komisar za širitev Oliver Varhelyi je izpostavil močne javnomnenjske pozive k reverzibilnosti procesa. Jasno mora biti, da je v procesu mogoče tudi nazadovati, je poudaril.

Med negativnimi vzvodi, ki bodo na voljo, je komisar za širitev Oliver Varhelyi izpostavil zamrznitev finančnih sredstev, ponovno odprtje že končanih pogajanj na določenih področjih ali pa tudi celotnih pogajanj ter umik koristi tesnejše integracije, na primer dostopa do programov EU-ja.

Uporaba negativnih vzvodov bo sicer sorazmerna s stopnjo neizpolnjevanja meril, ukrepi bodo odvisni od tega, kaj bo na kocki, je pojasnil.

Te povratnosti procesa trenutno vsaj v praksi ni. Teoretično sicer obstaja možnost ponovnega odprtja začasno zaprtega pogajalskega poglavja, vendar se to še nikoli ni zgodilo.

Reverzibilnost procesa je bila tudi ena temeljnih zahtev Francije v neuradnem dokumentu, v katerem je pred meseci orisala svoje predloge reform.

Nazadovanje lahko predlaga komisija ali članica

O ustavitvi ali reverzibilnosti procesa bo komisija presojala v letnih poročilih o napredku držav. V resnih primerih pa bo lahko ta ukrep predlagala kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo članice. Po potrebi bo mogoče o tem odločati s poenostavljenimi postopki, vključno z obratno kvalificirano večino, kar pomeni, da predlog Evropske komisije obvelja, če ni proti kvalificirana večina članic.

Komisija je francoskim idejam sledila tudi pri predlogu za preureditev 35 tematskih pogajalskih poglavij v šest grozdov. Sistem grozdov je tudi eden od povsem novih elementov v predlogih za reformo širitvenega procesa, je izpostavil Varhelyi.

Ključen bo grozd poglavij, povezan z vladavino prava. Z njim se bodo pogajanja začela in končala ter tako narekovala tempo procesu. Preostali grozdi se nanašajo na notranji trg, konkurenčnost in vključujočo rast, zeleni načrt in trajnostno povezljivost, vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose. Kandidatka bo po izpolnitvi meril za odprtje začela pogajanja o celotnem grozdu, ne o posameznih poglavjih.

Vsak grozd bo teoretično mogoče izpogajati v enem letu, a v praksi bo to odvisno od kandidatke.

Zahodni Balkan kot "geostrateška naložba"

Komisar je tudi izrecno poudaril, da cilj EU-ja ostaja polnopravno članstvo držav Zahodnega Balkana in da je temeljni namen širitvene reforme zagotoviti verodostojno evropsko perspektivo za regijo. "To je geostrateška naložba," je izpostavil in izrazil željo, da bi se voditelji EU-ja in Zahodnega Balkana sestali vsaj enkrat na leto.

Nova širitvena metodologija, ki jo je danes predlagala komisija, je sicer prvi element v prizadevanjih za izboljšanje širitvenega procesa. Drugi element, ki mora slediti, je začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, tretji pa gospodarski in naložbeni načrt, ki naj bi ga potrdil vrh EU in Zahodnega Balkana maja v Zagrebu.