EU skuša z novo direktivo poenotiti pravila, ki potrošnikom, ki kupujejo po spletu ali neposredno v trgovini, dajejo na voljo pravna sredstva v primeru nakupa pokvarjenega oziroma neustreznega blaga. Toda nova pravila za nekatere države, med njimi je Slovenija, pravzaprav pomenijo nižanje sedanjih standardov. Foto: BoBo
EU skuša z novo direktivo poenotiti pravila, ki potrošnikom, ki kupujejo po spletu ali neposredno v trgovini, dajejo na voljo pravna sredstva v primeru nakupa pokvarjenega oziroma neustreznega blaga. Toda nova pravila za nekatere države, med njimi je Slovenija, pravzaprav pomenijo nižanje sedanjih standardov. Foto: BoBo
Člani odbora EU-ja so izglasovali, da bi v prihodnje veljal največ dveletni rok, v katerem se lahko pokaže stvarna napaka izdelka, ki jo mora prodajalec upoštevati. Foto: Reuters

Konkreten primer je določba o dveletnem jamčevalnem roku za napake izdelka. Potrošniške organizacije so opozarjale na to, da je omejitev jamčevalnega roka na največ dve leti v marsikaterem primeru prekratka, še posebno če upoštevamo, da je velik del blaga narejen na način, da pride do okvar ravno po preteku dveh let. Industriji to seveda ustreza, potrošniki pa na drugi strani ostajajo brez vsakršnega varstva po tej dobi. Ni odveč spomniti, da tak pristop ustvarja tudi ogromne količine odpadkov, ki nastajajo, ker vse deluje po konceptu 'uporabi in zavrzi', in kmalu bomo prešli v stanje, ko naš planet enostavno ne bo več zmogel. S tem bomo do leta 2050 potrebovali kar štiri planete kot je Zemlja, da bi zadovoljili vse potrebe človeštva.

Igor Šoltes o nižanju sedanjih standardov.

Evropska komisija želi z novo evropsko direktivo okrepiti potrošniške pravice na področju EU-ja. Njen namen je izenačenje pravic potrošnikov pri nakupih v klasičnih trgovinah in po spletu. Kar pomeni: enaka garancija, enaka možnost popravila ali zamenjave pokvarjenih izdelkov.

Predlog nove direktive so v četrtek večinsko podprli tudi evropski parlamentarci - člani odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO). Vendar so močno razočarali evropske potrošniške organizacije. Če bo na koncu potrjena omenjena različica predloga direktive, privoliti morajo še Evropski svet oz. države članice EU-ja, bodo okrnjene pravice potrošnikov, ki jih le ti že uživajo v nekaterih državah članicah. Med drugim v Sloveniji.

"Glasovanje ni le zamujena priložnost, temveč je veliko razočaranje. Kako bodo potrošniki razumeli, da jim EU odvzema nekatere njihove pravice namesto da bi jih razširili?" je v sporočilu za javnost dejala Monique Goyens, generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije (BEUC).

Zmanjšanje pravic slovenskih potrošnikov?
Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) s predlogom nove potrošniške zaščite niso zadovoljni. Po novi evropski direktivi, če bo sprejeta, potrošniki v Sloveniji, kot navajajo, ne bodo imeli več možnosti svobodne izbire med t. i. jamčevalnimi zahtevki kot do sedaj.

Jamčevalni rok je rok, v katerem se lahko pokaže stvarna napaka, ki jo mora prodajalec upoštevati. Kupec izdelka z napako pa trenutno lahko izbiral med odpravo napake, vračilom zneska ali zamenjavo blaga.

Člani omenjenega odbora EU-ja so izglasovali, da bi v prihodnje veljal dveletni jamčevalni rok za napake izdelka. Potrošniške organizacije pa glede na razmere na trgu potrošniškega blaga opozarjajo, da je omejitev jamčevalnega roka na največ dve leti v marsikaterem primeru prekratka. Številni izdelki bi predvidoma morali delovati več let. Denimo pralni stroji, avtomobili … Morebitne napake pa bi se lahko razkrile šele čez leta.

"Velik del blaga je narejen na način, da pride do okvar ravno po preteku dveh let, v tem primeru pa potrošniki ostanejo brez kakršnega koli varstva. Zato bi moral predlog upoštevati predvideno daljšo življenjsko dobo nekaterih izdelkov," opozarjajo na ZPS-ju.

Nova direktiva bi lahko, kot so v ZPS-ju zapisali na spletni strani, v Sloveniji onemogočila tudi ohranitev obvezne garancije, s katero bi ukinili tudi dolžnost proizvajalca in posledično prodajalca proti plačilu zagotavljati popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj tri leta po poteku garancijskega roka.

Obvezna garancija pa potrošnikom tudi omogoča, da se obrnejo neposredno na proizvajalca, kar je zlasti pomembno, ko pravic ne morejo ali so jih neuspešno poskusili uveljaviti pri prodajalcu.

Predlog je sporen
"Gre za izredno kontroverzen predlog Komisije, ki slabi in niža že obstoječe pravice potrošnikov, zato smo Zeleni glasovali proti predlogu. Smo namreč mnenja, da je predlog Komisije smiseln samo v primeru krepitve varstva potrošnikov, vsaka druga rešitev pa za nas ni sprejemljiva. Ne smemo pristati na nižanje standardov, zato bomo še naprej opozarjali na nerazumnost predloga Komisije. Pomembno vlogo bodo odigrale tudi države članice, pozicijo Sveta EU-ja namreč še čakamo," pravi slovenski evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni), ki je bil eden redkih članov odbora IMCO, ki je glasoval proti predlogu direktive.

Zakaj evropski poslanci niso upoštevali mnenj potrošniških organizacij, Šoltes odgovarja, da to lahko samo ugibamo. "Očitno je, da je bila večina bolj naklonjena interesom industrije, ki ji varstvo potrošnikov seveda predstavlja težavo in oviro pri maksimizaciji dobička. Gotovo so se tudi pri lobiranju zelo potrudili. Potrošniki pa bodo ob tem očitno zopet potegnili kratko," dodaja.

Konkreten primer je določba o dveletnem jamčevalnem roku za napake izdelka. Potrošniške organizacije so opozarjale na to, da je omejitev jamčevalnega roka na največ dve leti v marsikaterem primeru prekratka, še posebno če upoštevamo, da je velik del blaga narejen na način, da pride do okvar ravno po preteku dveh let. Industriji to seveda ustreza, potrošniki pa na drugi strani ostajajo brez vsakršnega varstva po tej dobi. Ni odveč spomniti, da tak pristop ustvarja tudi ogromne količine odpadkov, ki nastajajo, ker vse deluje po konceptu 'uporabi in zavrzi', in kmalu bomo prešli v stanje, ko naš planet enostavno ne bo več zmogel. S tem bomo do leta 2050 potrebovali kar štiri planete kot je Zemlja, da bi zadovoljili vse potrebe človeštva.

Igor Šoltes o nižanju sedanjih standardov.