Janez Janša je v torek evropskim voditeljem poslal pismo, ki je doma naletelo na burne odzive. Foto: Reuters
Janez Janša je v torek evropskim voditeljem poslal pismo, ki je doma naletelo na burne odzive. Foto: Reuters

Pismo voditeljem EU-ja, v katerem se premier Janez Janša zavzema za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU-ja o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med Svetom EU-ju in Evropskim parlamentom o pogojevanju pridobitve sredstev s spoštovanjem vladavine prava, je v slovenskem političnem prostoru naletelo na burne odzive. Kaj pa pravi strokovna javnost?

Po besedah Janje Hojnik, profesorice za pravo EU-ja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je premier v omenjenem pismu dejansko ponovil isto vsebino, ki jo je poudaril že na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ampak s to razliko, da je tokrat ta dosegla širši krog naslovnikov. Po njenem mnenju je to storil "verjetno bolj v znak zavezništva s Poljsko in Madžarsko".

Evropska komisija: Glede vsebine pisma še nimamo komentarja

"S tem pismom premier kaže podporo argumentom, ki jih poudarjata Poljska in Madžarska"

"Mislim, da je bil bistven del, kar zadeva predloga uredbe o vladavini prava in vezanosti finančnih sredstev na to, že potrjen s kvalificirano večino, tako da kaj dosti razgovorov o tem nima smisla imeti," je poudarila Hojnikova v pogovoru za Radio Slovenija in dodala, da so se o določenih slabostih, ki jih je imela uredba v smislu nedorečenosti, pogovarjali že zadnji dve leti. "Zdaj se dejansko govori samo še o skladu za obnovo, torej tem finančnem delu, na mizi so zdaj ta lastna sredstva EU-ja, ne pa uredba o vladavini prava. S tem pismom premier kaže samo še podporo argumentom, ki jih poudarjata Poljska in Madžarska, čeprav mislim, da je ta debata že mimo."

Da gre pri omenjenem pismu predvsem za osebno stališče predsednika vlade, pa je za Radio Slovenija navedel Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo z Nove univerze. Slovenski premier ima po njegovem mnenju pravico do stališča, naklonjenega tistim državam, ki imajo težave z vladavino prava. A to poraja potem nezaupanje v takšno politiko od tistih držav, ki so vsaj na deklarativni ravni in v veliki meri tudi v praksi zavezane vladavini prava. "Po drugi strani pa takšno pisanje jasno nagovarja določene volivce v Sloveniji in kar se morda nekomu zdi nesmiselno z zunanjepolitične perspektive, pa je z notranjepolitične perspektive v smislu volilnega boja za marsikoga zelo smiselno in uporabno. Tukaj se ne pogovarjamo o tem, kaj je dobro in slabo v političnem smislu. Ko govorimo o vladavini prava, se pogovarjamo o tistem, kar je prav. Po mojem mnenju bi se morala Slovenija v svoji notranji in zunanji politiki postaviti za vladavino prava," je bil jasen sogovornik.

Vladavina prava in pisma

Spoštovanje vladavine prava eno temeljnih načel EU-ja

Ko so Evropski parlament in članice EU-ja na začetku novembra dosegli dogovor, da bo spoštovanje vladavine prava pogoj za pridobitev sredstev iz večletnega proračuna Unije in svežnja za okrevanje po epidemiji, slovenskega nasprotovanja ni bilo slišati, tudi v ponedeljek ne. Kako torej razumeti navedbe predsednika vlade, ki v pismu evropskim voditeljem piše, da se mu zdi vredno vrniti k julijskemu dogovoru za spopad z epidemijo?

Kot je poudaril Avbelj, je bil že v času julijskih pogajanj sprejet politični dogovor, da bo sprejemanje omenjenih sredstev pogojeno s spoštovanjem vladavine prava. Ta se je moral po njegovem mnenju le še konkretizirati. "Meni kot ustavnemu pravniku, ki se ukvarja z javnimi pravnimi zadevami, se to zdi samo po sebi umevno, ker spoštovanje prava sodi med temeljna načela EU-ja. Tisti, ki tega ne spoštuje, tiste države, ki morebiti to vladavino kršijo, ne samo na individualni ravni, ampak celo v sistemskem smislu, pač ne morejo uživati finančnih dobrobiti EU-ja, torej denarja nas vseh davkoplačevalcev in davkoplačevalk."

Premier je v besedilu evropskim voditeljem znova omenil tudi medije, ki govorijo o tem, da nekatere članice ne spoštujejo načela vladavine prava in da je njegovo spoštovanje že v samem bistvu pogoj za članstvo. "Glede kršitev v povezavi z Madžarsko in Poljsko je to zgodba z dolgo brado, o tem je bilo veliko napisanega v akademskih krogih, institucije EU-ja so se glede tega izrekle, Sodišče EU-ja je v številnih konkretnih primerih ugotovilo odstopanja od določenih temeljnih načel prava EU-ja. Žal pa samo konkretno delovanje Sodišča EU-ja v konkretnih primerih ne more učinkovito obravnavati sistemskih zdrsov vladavine prava," ob tem opozarja Avbelj in dodaja, da iz pisanja predsednika vlade izhaja tudi njegovo nezadovoljstvo s specifičnimi slovenskimi notranjepravnimi težavami, torej s težavami vladavine prava v Sloveniji.

"Tukaj ima v veliki meri prav, ampak mislim, da bi lahko te notranje težave reševali zgolj tako, da bi Slovenija z največjo zavzetostjo privolila v sistem vladavine prava v EU-ju in si s pomočjo evropskih institucij pomagala pri reševanju zapletenih razmer pri nas doma," poudarja sogovornik.

Kako dolgo bosta pri blokadi vztrajali Poljska in Madžarska?

S tem, da sodbe sodišč EU-ja ne morejo sistemsko obravnavati ali se ustrezno lotiti zdrsov vladavine prava, se strinja tudi Hojnikova. V primeru, ko države članice ne spoštujejo omenjenih sodb (Madžarska in Poljska sta v nekaterih primerih povedali, da sodbe za njiju niso sprejemljive), lahko sodišče izreče tudi denarne kazni. "Te denarne kazni so izražene v nekaj milijonih, medtem ko zdaj pri skladu za obnovo govorimo o milijardah, zato je stvar tudi politično toliko pomembnejša in napeta," pojasnjuje sogovornica.

Pa bosta Madžarska in Poljska vztrajali pri blokadi bistvenega dela svežnja za spoprijemanje Evrope s pandemijo koronavirusne bolezni 19, skupaj vrednega kar 1824 milijard evrov?

Avbelj meni, da njuno nasprotovanje "absolutno ogroža" tudi njune ekonomske interese: "Ne pričakujem, da bo to nasprotovanje trajalo dolgo, verjetno se bo po evropski maniri našel kakšen spet zavit kompromis, upam pa, da ta kompromis ne bo šel na rovaš res tistega temeljnega, to pa je vladavine prava. To je predpostavka tega, da lahko države EU-ja delujejo na nearbitraren, pošten način. Če bomo šli po tej poti, da bomo to nespoštovanje na sistemski ravni v določenih državah članicah legitimizirali, potem je to res začetek konca te integracije. To so izjemni trenutki in v teh trenutkih bi se veljalo zelo preudarno oglašati ali ne oglašati."

Evropska poslanca Romana Tomc in Klemen Grošelj o Janševem pismu

"Nagraditi politike Madžarske in Poljske bi bilo res fatalno znamenje"

Posnemanje praks Madžarske in Poljske, neupoštevanje pravil, sprejetih v skladu s pogodbo EU-ja, in blokiranje pomembnih odločitev z vetom, bi pomenilo nevaren razvoj dogodkov v EU-ju, pa je za STA nedavno potezo predsednika slovenske vlade v širšem kontekstu razvoja EU-ja in ob prihajajočem slovenskem predsedovanju ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss. Madžarski in poljski veto večletnega proračuna EU-ja in sklada za okrevanje je sicer po besedah analitičarke "žal povsem v skladu s pogodbo, saj je soglasje nujno, kot na primer na področju zunanje in varnostne politike".

Ob tem je spomnila na nedavni primer, ko je Ciper preprečil hiter odziv EU-ja s sankcijami na volilno goljufijo in zatiralno politiko beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka, ker je v zameno za svojo podporo zahteval podobne sankcije proti Turčiji, v kar druge članice niso želele privoliti. "Učinek je bil ta, da je bila Evropska unija videti šibka," je poudarila.

Temeljne spremembe pogodbe, ki bi spremenila volilne postopke v svetu iz soglasja v obratno kvalificirano večino ali kvalificirano večino, ni na dosegu, saj tudi sama odločitev za spremembo pogodbe zahteva soglasje. "Stališče Poljske in Madžarske je precej močno in ga ne moremo podcenjevati," je še poudarila.

Edini način, da se v tem trenutku zaobide nacionalni veto, je po njenih besedah vzpostavitev sklada za okrevanje zunaj pogodbe EU-ja kot medvladnega dogovora po vzoru vzpostavitve evropskega reševalnega mehanizma ESM v času evrske krize in njegova ločitev od večletnega proračuna.

Medvladni sporazumi, ki jih je pozneje mogoče vključiti v pogodbo EU-ja, so morda tudi edini način za preostale države članice, da se prepriča države, kot sta Poljska in Madžarska, naj znova sodelujejo, ter da od podobnih ravnanj odvrnejo nove sledilce, kar je, kot se zdi, zdaj primer Slovenije, je ocenila.

Zanašanje na medvladne sporazume za razvoj evropske integracije zunaj pogodbe EU-ja v prvi vrsti sicer ne komunicira enotnosti in moči zunanjemu svetu, je pa zagotovo to pritisk na članice, ki želijo voditi politiko obstrukcije, meni Weissova.

"Popustiti pri načelu vladavine prava in nagraditi politike Madžarske ter Poljske bi bilo zame res usodno znamenje," je sklenila analitičarka.

Janša: Nobena ustanova EU-ja se ni odzvala, ko so bile v Sloveniji ukradene volitve
Ostri odzivi na Janševo pismo