Po Sloveniji se danes začenja kampanja EU projekt, moj projekt za promocijo projektov, ki so zaživeli z evropskimi sredstvi. V tednu do 18. maja se bo zvrstilo več kot 100 dogodkov, na katerih bodo lahko obiskovalci spoznavali projekte in njihove rezultate.

Kot so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, smo v Sloveniji s temi sredstvi v zadnjih 15 letih uresničili več kot 10.000 projektov. Z dogodki v promocijskem tednu partnerji širijo sporočilo, da je vsak projekt, ki se uresniči s sredstvi Evropske unije, naš skupni projekt.

Med 11. in 18. majem se bodo lahko obiskovalci udeležili številnih "zanimivih in poučnih" delavnic, ogledov ter rekreativnih pohodov, obiskali dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in gledališke predstave ter tudi sami preverili svoj igralski talent, preizkušali domače dobrote, pridobili koristne informacije za svojo poslovno pot in se poučili o dobri skrbi za svoje zdravje.

V Sloveniji so zaživeli številni projekti, podprti s sredstvi EU, med njimi tisti za ohranjanje pitne vode, čiščenje odpadne vode, hitrejši zagon malih in srednjih podjetij, naložbe v trajnostno mobilnost ali boljšo rabo energije, skrb za ranljive skupine in boljše e-storitve.

"Sofinancirani projekti imajo dolgoročne učinke na kakovost življenja prebivalk in prebivalcev. Ti niso časovno omejeni, ampak se s časom multiplicirajo. Z vsakim ustvarjenim delovnim mestom, vključitvijo posameznika v programe znanja ali zgrajenim kilometrom ceste, kolesarske poti ali železnice ustvarjamo nove priložnosti za nadaljnji razvoj," so povedali v službi za razvoj.

Slovenska tiskovna agencija je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja:

Ali bi morala Slovenija poenostaviti zelo zapletene postopke za pridobitev evropskih sredstev? Kakšne ukrepe predlagate, ob zavedanju, da je vendarle treba preprečiti morebitne zlorabe?

SMC: Vse morebitne poenostavitve postopkov so sicer dobrodošle, vendar mora biti ohranjen strog nadzor nad porabo teh sredstev, menijo v SMC. V javnosti je določeno nerazumevanje med dodeljenimi in izplačanimi sredstvi, poudarjajo in dodajajo, da je Slovenija še vedno doslej počrpala praktično vsa sredstva.

Gibanje Zedinjena Slovenija: Vsekakor bi morala Slovenija, dokler naj bi bila še neto prejemnica sredstev, po njihovem mnenju počrpati vsa sredstva, ki ji pripadajo. Zapleteni postopki pri tem so nesprejemljivi in jih je treba poenostaviti, dodajo. Kot izpostavljajo, so zlorabe povsem drug problem, ki ga je treba preprečiti.

Zeleni Slovenije: Državna birokracija se po njihovih besedah kopiči, pri tem pa se pozablja na probleme ljudi in terena. Predlagajo, da se z interventnim zakonom poskrbi, da v Slovenijo spravimo čim več denarja, ki so ga slovenske davkoplačevalke in davkoplačevalci poslali v Bruselj.

Dobra država: Omejitev birokracije je ena izmed ključnih točk njihovega programa, poudarjajo v Dobri državi.

SNS: "Slovenija bi morala zamenjati večino lenih birokratov, ki iščejo zgolj napake v postopkih, ki so prezapleteni," menijo. Žal si po njihovem mnenju prosilci za evropska sredstva z našimi birokrati ne morejo pomagati, zato jih precej išče ta sredstva prek sosednjih držav.

Lista Povežimo se: Postopke je zagotovo treba poenostaviti, a hkrati okrepiti nadzor porabe ter doseganja konkretnih rezultatov in dolgoročnih učinkov, izpostavljajo.

LMŠ: Črpanje evropskih sredstev mora biti uporabnikom prijaznejše, enostavnejše in učinkovitejše, a hkrati transparentno, menijo v LMŠ-ju. Zato podpirajo razumno zmanjšanje birokracije in poenostavljen sistem poročanja, predvsem za manjše projekte.

NSi: Na splošno je treba poenostaviti našo birokracijo in postopke, pravijo v NSi-ju. Kot dodajajo, si prevečkrat na nacionalni ravni še dodatno zapletemo stvari in evropske postopke sami še dodatno obtežimo z nesmiselno birokracijo.

SDS in SLS: Po njihovih besedah mora Slovenija sredstva črpati učinkovito. To je mogoče zgolj ob dobro pripravljenih strateških projektih z veliko dodano vrednostjo. Odgovornost za pripravo takšnih projektov je na slovenski vladi, ki bi po njihovem mnenju morala narediti vse za poenostavitev postopkov.

Domovinska liga: Poudarjajo, da so postopki v EU pretirano zbirokratizirani in neučinkoviti. Rešitev je debirokratizacija in uresničevanje subsidiarnosti, menijo. Poleg tega bi morali večjo pozornost posvetiti kvaliteti črpanih sredstev, ker po njihovem mnenju ni vseeno, za kaj se evropski denar porablja.

SD: Slovenija mora prenoviti sistem črpanja in ga narediti uporabnikom prijaznega in prilagojenega potrebam podjetij, lokalnih skupnosti, civilne družbe in ljudi, menijo. Kot dodajajo, morajo pristojni organi morebitne kršitve dosledno preganjati.

Levica: Tudi v Levici se strinjajo s poenostavitvijo postopkov, saj so nepotrebni in obremenjujoči. Marsikatera manjša občine nima ustreznih kadrov in kompetenc, da bi izkoristila evropska sredstva. Država bi morala nujno okrepiti zmogljivosti občin, hkrati pa jih spodbujati, da se povežejo, poudarjajo.

DeSUS: Postopki za pridobitev evropskih sredstev so zapleteni, a so po besedah DeSUS enaki za vse države članice in ne morejo biti izgovor za to, da jih kakšna država načrpa manj. Je pa bolj od tega, koliko sredstev uspemo pridobiti, pomembno to, za kaj jih namenimo, izpostavljajo.

SAB: Poenostavitve so že v pripravi, glavna naloga, ki jo mora država na tem področju narediti, pa je izboljšanje zakonodaje, povezane s pridobivanjem okoljskih in gradbenih dovoljenj, poudarjajo. Menijo, da morajo svojo odgovornost opraviti tudi upravičenci z dobro pripravljenimi projekti.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve