"Rešitev morata poiskati članici, komisija je pripravljena pomagati," je poudaril predstavnik EK-ja Margaritis Schinas. Foto: BoBo
Miro Cerar
Miro Cerar je napovedal, da bo Slovenija zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe vložila tožbo proti Hrvaški. Prepričan je, da so pravni argumenti na strani Slovenije. Foto: BoBo

Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava ter tako dala jasen signal, da je sporazume in odločitve sodišča treba spoštovati.

Predsednik države Pahor
Cerar v Odmevih o ustanovni seji DZ-ja in tožbi proti Hrvaški
Evropska komisija ni podprla slovenske tožbe
Evropska komisija se ne opredeljuje do tožbe

Cerar je dejal, da je odločitev komisije, da se do kršitev arbitražnega sporazuma ne bo opredelila, spremljal skupaj s Karlom Erjavcem, pri čemer je vlada, ki opravlja tekoče posle, enotna, da mora Slovenija vložiti tožbo na Evropskem sodišču v Luksemburgu. "Vladavina prava je eden izmed temeljev EU-ja, zato je še toliko pomembneje, da Slovenija vloži tožbo, ne le zaradi interesov Slovenije, temveč tudi zato, da postavimo standard za podobne primere," je dejal Cerar.

Ob tem je Cerar zaskrbljen zaradi molka Evropske komisije, "saj na ta način komisija ne opravlja svoje dolžnosti". "V tem primeru je žal politika prevladala nad pravom," je dejal Cerar in dodal, da ravnanje Evropske komisije, ki je po njegovi oceni ostala pasivna izključno iz političnih razlogov, postavlja slab zgled. Cerar namreč meni, da s tem komisija "daje zeleno luč tudi drugim, ki ne želijo spoštovati prava".

Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki je tudi generalni sekretar vladajoče stranke HDZ in eden najtesnejših sodelavcev hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, je za hrvaški radio izjavil, da je bila odločitev Evropske komisije v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški pričakovana. Kot je ocenil, gre za "zelo jasno sporočilo slovenski strani", da je treba rešitev za vprašanje meje med državama iskati v dvostranskih pogajanjih.


Pravno mnenje na strani Slovenije?
Na vprašanje, ali je seznanjen s pravnim mnenjem, ki ga je podala pravna služba Evropske komisije, je Cerar dejal, da je z obstojem mnenja seznanjen in da – kolikor je obveščen – to mnenje v vseh elementih pritrjuje pravnim stališčem Slovenije. Cerar je ob tem dejal tudi, da so pravni strokovnjaki na ministrstvu za zunanje zadeve pripravili tožbo, ki pa jo je treba še prevesti, zato pričakuje, da bo Slovenija tožbo vložila sredi junija.

Pri postopku v okviru 259. člena pogodbe EU-ja gre za iskanje "prijateljske rešitve" in "komisija bo še naprej delovala kot poštena posrednica pri iskanju takšne rešitve", je povedal glavni govorec komisije Margaritis Schinas. Glede nadaljnjih korakov pa je dejal, da sta Slovenija in Hrvaška tisti, ki naj se pogovarjata in komentirata. "Rešitev morata poiskati članici, komisija je pripravljena pomagati," je poudaril Schinas.

Schinas je ob tem pojasnil, da komisija v skladu z 259. členom ni dolžna pripraviti poročila oziroma mnenja in da so v preteklih osmih podobnih primerih tovrstno poročilo izdali le štirikrat. Na vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, da obstajajo kršitve evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, pa je govorec dejal, da notranjih dokumentov služb komisije ne komentira.

Je pa ob tem dejal, da je kolegij julija lani o tem razpravljal na podlagi ustne predstavitve pravne službe, ki je postavila parametre za člen 259, ki predvideva, da je arbitražni postopek še vedno edini okvir, ki je lahko koristen. A za to, da poiščeta "prijateljsko rešitev", sta odgovorni članici, je ponovil Schinas.

Na vprašanje, ali lahko komisija svoje mnenje poda pozneje, po izteku današnjega roka v okviru 259. člena, je predstavnik komisije dejal, da omenjeni člen ne določa nikakršnega pravnega roka ali pravne obveznosti za komisijo, ena možnost je poročilo, druga možnost je brez poročila: "Dejstvo, da se rok izteče danes, jasno kaže, da komisija ne bo izdala poročila," je še povedal Schinas in znova poudaril, da komisija v polovici podobnih primerov v preteklosti ni izdala poročila.

Pahor: EU je zamudil priložnost
"Razumem, da ima Evropska komisija možnost in ne dolžnost, da poda svoje mnenje v skladu z 259. členom pogodbe EU-ja. To spoštujem. Toda EK je zamudil priložnost, ko bi lahko s svojim mnenjem politično in pravno okrepil prizadevanje za uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. To sodišče je odločilo na osnovi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki mu je v pomembnem deležu botrovala prav Evropska komisija," je odzivu dejal slovenski predsednik Borut Pahor.

Kot je še dejal Pahor, je bil spor glede meje z odločitvijo sodišča rešen, sicer Hrvaška ne bi bila članica Evropske unije, vsebina sporazuma pa ne bi bila del evropskega in mednarodnega prava. "Zdaj je med državama samo še spor glede uveljavitve te odločitve. Mnenje Evropske komisije bi lahko to uveljavitev pospešilo. To bi imelo večplastne koristne posledice za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj med državami v JV Evropi in spoštovanje zavez in sporazumov zvezi s tem. Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava ter tako dala jasen signal, da je sporazume in odločitve sodišča treba spoštovati. Kljub temu sem prepričan, da bo prej ali slej meja med sosednjima državama uveljavljena skladno z odločitvijo sodišča."

Člen 259 pogodbe o delovanju EU-ja je sicer člen, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU-ja zaradi kršenja evropskega prava. Najprej mora o nameri obvestiti komisijo, kar je Slovenija storila s pismom 16. marca. Člen po tem obvestilu predvideva trimesečni rok. Šele po izteku tega roka lahko Slovenija vloži tožbo. Ali oziroma kdaj bo to storila, za zdaj ni jasno. Po nekaterih neuradnih informacijah je kljub povolilnemu času verjetno, da bo Slovenija postopek nadaljevala zelo hitro.

Cerar: Vlada bo odločitev o tožbi sprejela v četrtek
Miro Cerar v odzivu na Evropsko komisijo glede arbitraže: "Žal je v tem primeru politika prevladala nad pravom." Kot je dejal, ga molk Evropske komisije zelo skrbi, "na ta način komisija ne izvršuje dolžnosti varuhinje pogodb." V sredo bo sklical vodje vseh parlamentarnih strank in jih obvestil, da bo vlada v četrtek sprejela odločitev o tožbi Hrvaške.
Brglez: Zaskrbljen sem za prihodnost EU-ja
Predsednik DZ-ja, sicer poslanec SMC-ja, Milan Brglez je poudaril, da je današnjo odločitev Evropske komisije pričakoval, dokazuje pa po njegovem mnenju "prevlado politike nad vladavino prava tudi na ravni Evropske unije". Odločitev zato obžaluje in je, kot je dejal, zaskrbljen za prihodnost takšnega EU-ja.

Po njegovih besedah je prav, da Slovenija nadaljuje postopek po pravni poti pred sodiščem EU-ja, saj za to obstaja konsenz tako v vladi kot v DZ-ju. Želi si, da bi takšno soglasje glede zunanje politike ohranili tudi v prihodnjem sklicu DZ-ja. Brglez ne vidi razloga za čakanje na prihodnjo vlado, bi bilo pa kljub temu prav, da se v DZ-ju preveri še politični konsenz novih strank.

Odzivi drugih poslanskih skupin
Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han se z vložitvijo tožbe strinja. Spomnil je, da so to odločitev sprejeli že pred časom. Prav tako ocenjuje, da bi morala tožbo vložiti aktualna vlada, ki opravlja tekoče posle, saj nove po njegovem prepričanju veliko prej kot septembra še ne bo.

Po besedah začasnega vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca so bili v Levici do tožbe kritični že pred časom, saj menijo, da ne bo prinesla pozitivnega premika, ampak prej dodatno zaostrovanje odnosov s Hrvaško. "Mislim, da se država stvari loteva na napačni strani," je presodil. Po njegovih besedah bi k izboljšanju razmer bistveno bolj pripomoglo, če bi Hrvaško "spustili v schengensko območje".

Da je arbitraža dejstvo, je spomnil vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. "Malo me skrbi stališče Evropske komisije, ki se obnaša zelo mlačno, in tukaj se vidi, da nas je Hrvaška diplomatsko nadigrala," je dejal. Hkrati se po njegovih besedah v tem kaže "dobra povezava" hrvaškega premierja z vodstvom Evropske komisije.

Vendarle pa Tonin meni, da glede na okoliščine druge možnosti Slovenija niti ni imela. "Arbitraža je del evropskega prava, Evropska komisija pa je bila boter tega dogovora," je dejal. Zato bi bilo po njegovih besedah prav, da bi prispevala k njegovi implementaciji.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da je bila že arbitražna odločitev "popoln fiasko", saj da temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Odločitev arbitražnega tribunala je zato po njegovih besedah neveljavna, zaradi česar bi Slovenija morala iz sporazuma izstopiti in dati na mizo relevantne dokumente. "V tem primeru lahko Slovenija zmaga in dobi nazaj tisto, kar je bilo slovensko," je povedal.

V Stranki Alenke Bratušek so napovedali, da bodo počakali na napovedan sestanek v sredo s Cerarjem, s predstavniki vseh parlamentarnih strank. "Ko bomo seznanjeni z vsemi informacijami in če bodo podatki kazali, da je edina mogoča pot tožba, bomo to tožbo tudi podprli," je povedal generalni sekretar te stranke Jernej Pavlič.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša se do vprašanja tožbe ni opredeljeval. V SDS-u v povezavi s tem niso podali izjave za medije.

V stranki LMŠ so ocenili, da je stališče Evropske komisije za Slovenijo veliko razočaranje ter da je politično pristransko in je v celoti zaobšlo mnenje lastne pravne službe. Menili so še, da je komisija zamudila priložnost, da potrdi zavezanost načelu spoštovanja mednarodnega prava in razsodb mednarodnih sodišč, na katerih je med drugim utemeljen EU.

Kot so še zapisali v odzivu, nastala situacija terja resen premislek o nadaljnjih korakih Slovenije, "zato s tožbo na Sodišče EU-ja ni potrebno hiteti". Pred dokončno odločitvijo glede tega bi bilo potrebno na primerno visoki ravni opraviti pogovor z Evropsko komisijo kot tudi v Svetu EU, so še menili v LMŠ-ju.

Večernji list: Juncker predlaga memorandum
V vladnem uradu za komuniciranje so danes zanikali navedbe hrvaških medijev, da naj bi pred kratkim potekali intenzivni pogovori med slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem glede arbitražnih zapletov.

Hrvaški Večernji list je namreč danes ob sklicevanju na vire, tesno povezane z Evropsko komisijo, navedel, da je Juncker "do pred kratkim intenzivno komuniciral" s Plenkovićem in Cerarjem, da bi se državi dogovorili za skupno rešitev, sprejemljivo za obe strani. Predlagal naj bi podpis memoranduma, v katerem bi arbitražno sodbo predstavili kot dvostranski dogovor.

V vladnem uradu za komuniciranje so zatrdili, da "navedbe časnika o dogovarjanju o memorandumu ne držijo – ni bilo nobenih posebnih, kaj šele intenzivnih pogovorov na to temo". Hkrati so napovedali, da se bo premier Cerar, ki opravlja tekoče posle, še danes odzval na sporočilo Evropske komisije, da ne bo podala mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.

Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava ter tako dala jasen signal, da je sporazume in odločitve sodišča treba spoštovati.

Predsednik države Pahor
Cerar v Odmevih o ustanovni seji DZ-ja in tožbi proti Hrvaški
Evropska komisija ni podprla slovenske tožbe
Evropska komisija se ne opredeljuje do tožbe