Bojan Kumer. Foto: Reuters
Bojan Kumer. Foto: Reuters

Danes potrjeni ukrepi, ki so usmerjeni predvsem na trg elektrike, namreč po njegovih besedah niso dovolj. Sicer pa je bil po srečanju ministrov za energetiko slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer zadovoljen s potrjenimi ukrepi. Med temi sta obvezno znižanje porabe električne energije in omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.

Kumer je ob tem poudaril še možnost omejitve cen elektrike za mala in srednje velika podjetja, ki jo bo omogočila uredba. Računa, da bodo podjetja ta ukrep občutila najpozneje 1. januarja 2023. Slovenija pa si obenem prizadeva, da bi to možnost razširili še na velika podjetja.

Slovenija bi si lahko v kratkem zagotovila plin iz Alžirije

Kumer je po zasedanju ministrov tudi naznanil, da je Slovenija tik pred tem, da si zagotovi zemeljski plin (LNG) iz Alžirije. Kmalu naj bi podpisala tudi solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom s Hrvaško.

Kot je pojasnil minister, Slovenija pri oskrbi z dodatnimi količinami LNG-ja stavi "na že preizkušen model, ki ga je nekako opustila pred več kot desetimi leti", in sicer dobavno pot iz Alžirije.

Pogovori potekajo, Slovenija pa je po ministrovih besedah tik pred tem, da si zagotovi plin iz Alžirije. Družba Geoplin po njegovih besedah za zdaj svojo vlogo pri tem opravlja zelo dobro.

Poleg tega Slovenija še naprej išče načine za razpršitev dobavnih poti, pri čemer ima v mislih tudi pot iz Hrvaške. Kumer se bo, kot je povzel po današnjem pogovoru, kmalu sešel s hrvaškim kolegom Davorjem Filipovićem, s katerim bosta pregledala odprte zadeve Hrvaške in Slovenije na energetskem področju.

Hrvaška je Sloveniji, kot je povedal Kumer, predstavila načrte na energetskem področju v prihodnjem letu. "Če se prepoznamo v njihovih strateških načrtih, lahko v prihodnje določene skupne zgodbe oblikujemo tudi z njimi," je dejal Kumer.

Pogovori med ministroma bi lahko potekali ob robu podpisa solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom med državama, ki bi ga lahko premierja Robert Golob in Andrej Plenković podpisala v kakšnem tednu, največ dveh, je povedal minister. Po njegovih besedah je vsebina usklajena in "zrela za podpis".

Sporazum naj bi sicer omogočil vzajemno solidarnostno pomoč med državama v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev. Podoben sporazum je Slovenija že sklenila z Italijo.

Sorodna novica Dosežen politični dogovor o ukrepih proti energetski draginji

Članice EU-ja bi morale sprejeti tudi ukrepe, ki bodo obravnavali plinske trge

Članice EU-ja bi lahko po današnji potrditvi ukrepov za spoprijemanje z energetsko draginjo, ki obravnavajo predvsem trg elektrike, zelo hitro sprejele tudi nadaljnje ukrepe, ki se bodo lotili plinskih trgov, je sicer ocenil Kumer.

Po Kumrovih besedah so se vsi ministri strinjali, da je treba poseči v cene plina. "Ni več vprašanje, ali poseči ali ne. (...) Kako se bo posegalo na trg, pa bo treba izpiliti v naslednjih tednih v pogajanjih," je dejal.

Zdaj je treba poiskati načine, kako zadovoljiti tudi tiste članice, ki se bojijo, da bi uvedba cenovne kapice za plin vplivala na varnost dobav, je povedal minister. Pojasnil je, da bodo strokovnjaki pripravili različne simulacije o tem, kako močno poseči v cene zemeljskega plina.

Ocene bi bile lahko pripravljene do prihodnjega tedna. O tem pa bodo nato v petek na vrhu v Pragi razpravljali voditelji držav članic. Nato se bodo na neformalnem zasedanju v Pragi sešli še ministri za infrastrukturo. Do konca meseca pa bosta sledila še en vrh EU-ja in nato znova ministrsko zasedanje.

"Ta tesna agenda z veliko srečanji nekako zagotavlja, da bomo do konca oktobra dosegli želene ukrepe," je poudaril minister Kumer. V Evropi se namreč močni ukrepi ne sprejemajo čez noč, treba je iti postopoma, iskati kompromise in podporo pri drugih državah članicah, je dejal.

"In če pomislim, kje smo bili konec avgusta, kakšne razmere so nas takrat doletele, in kje smo danes, smo za evropske razmere naredili res velike korake. Če bomo enako količino dela opravili v prihodnjem mesecu, se mi zdi, da bomo večino izzivov naslovili, kar pa nas navdaja z neko mirnostjo za prihajajočo zimo," je dejal minister.

Slovenija si prizadeva za samodejno implementacijo varovalk na vse energetske borze v EU-ju

Kot je pred zasedanjem pojasnil Kumer, je med ukrepi, ki si jih želi Slovenija, tudi samodejna implementacija varovalk na vse energetske borze znotraj EU-ja. Gre za t. i. samodejne zaščitne sisteme, namenjene omejitvi nihanja cen. Številna podjetja se namreč zaradi velikega nihanja cen elektrike spoprijemajo z likvidnostnimi težavami. To se dogaja, ker morajo dobaviteljem za izpeljavo terminskih pogodb v času nihanja cen zagotavljati likvidnostna sredstva.

Drugi ukrep, za katerega si prizadeva Slovenija, pa je, da se zagotovijo konkurenčne cene celotnemu segmentu podjetij, je še dejal Kumer.

Non-paper Evropske komisije

Ministri držav članic, pristojni za energetiko, o ukrepih razpravljajo na podlagi t. i. non-paperja Evropske komisije, v katerem ta priporoča tudi uvedbo zgoraj omenjenih varovalk za omejitev nihanja cen elektrike.

Komisija je v svojem dokumentu manj naklonjena uvedbi cenovne kapice za vse veleprodajne transakcije zemeljskega plina, za katero se je ta teden zavzelo 15 ministrov držav članic, tudi Slovenije. Namesto tega predlaga več drugih ukrepov, vključno s cenovno kapico za ves plin, uvožen iz Rusije, in cenovno kapico za plin, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.

Kumer je poudaril, da pri zahtevi za uvedbo cenovne kapice za ves plin "absolutno ne bomo popustili". "Najprej je treba zagotoviti kapico za ves plin. Če ta ukrep ne bo deloval, pa bomo šli še korak dlje," je zatrdil. Kaj bi pomenil ta dodatni korak, ni pojasnil.

Jelena Juvan in Marjan Eberlinc o eksplozijah na plinovodih

Incidenti na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2

Ministri EU-ja za energetiko so danes govorili tudi o incidentih na plinovodih Severni tok 1 in 2, iz katerih uhaja plin. Z razmerami so jih seznanili pristojni ministri Danske, Švedske in Nemčije.

Vsi ministri so ob tem ugotovili, da je energetska infrastruktura trenutno močno izpostavljena in da bo treba v prihodnjih tednih in mesecih oziroma čez celotno zimo tej tematiki nameniti posebno pozornost, je povedal Kumer.

O tem bodo govorili tudi na zasedanju krizne skupine za področje plina pod vodstvom ministra, ki je predvideno za prihodnji teden. Evropska komisija je sicer države članice po incidentih na Severnem toku pozvala, naj izvedejo stresne teste na svoji kritični infrastrukturi.

Moč eksplozij 2,3 oziroma 2,1 stopnje po Richterju

Uhajanje plina v Baltskem morju na štirih mestih sta povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, ki sta bili enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva, sta v izjavi, ki sta jo predložili Združenim narodom pred zasedanjem Varnostnega sveta, opozorili Švedska in Danska.

"Vse razpoložljive informacije kažejo, da so eksplozije posledica namernega dejanja," sta navedli državi. Vendar vir eksplozij še naprej ni jasen, odgovornost pa zanikata tako Washington kot Moskva. Moč eksplozij je bila izmerjena pri 2,3 oziroma 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici.

Danska agencija za energijo je že v sredo sporočila, da je iz plinovodov ušla več kot polovica plina, ter napovedala, da naj bi se ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje, pri čemer bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov.

Ukrajinska kriza močno vpliva na energetski trg