Savdska Arabija več kot 98 odstotkov orožja kupi od ZDA in članic Evropske unije. Foto: Reuters
Savdska Arabija več kot 98 odstotkov orožja kupi od ZDA in članic Evropske unije. Foto: Reuters
Donald Trump in Mohamed bin Salman
Ameriški predsednik Trump je odnos ZDA do Savdske Arabije jasno postavil v kontekst večmilijardne trgovine z orožjem, ki naj ima prednost pred skrbjo za spoštovanje človekovih pravic. Foto: EPA
Jemen
Savdska Arabija je z zaveznicami marca 2015 začela posredovati v vojni v Jemnu, pri čemer je po podatkih ZN-a odgovorna za večino civilnih žrtev. Po nekaterih podatkih je v nasilju v Jemnu od leta 2015 skupno umrlo celo okoli 70.000 ljudi. Foto: EPA
Lakota v Jemnu
Prebivalci Jemna niso žrtve le neposrednega nasilja, temveč tudi lakote, ki zdaj po oceni ZN-a grozi že 14 milijonom ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva. Podhranjenost dela otroke še posebej ranljive za bolezni, kot je kolera. Od aprila 2017 je v državi število domnevnih okužb doseglo 1,2 milijona. Foto: EPA
EU
Evropska unija je pred desetimi leti sprejela zavezujoč dokument, ki določa pogoje za izvoz orožja, ki pa je bolj ali manj mrtva črka na papirju. Foto: EPA

Umor Hašokdžija in dolgotrajno izmikanje savdskih oblasti glede njegove usode ter lastne vpletenosti sta v ospredje zanimanja svetovnih medijev spet postavila odnos Savdske Arabije do človekovih pravic. Zaskrbljenost so izražale tudi savdske zahodne zaveznice, ZDA in države članice EU-ja, pri čemer odločnost njihovih obsodb niha. Medtem ko so iz ZDA ob napovedih ukrepov zoper savdske uradne osumljence prihajali tudi izrazi razumevanja za Riad, je EU pozvala k "celoviti preiskavi", pojavljajo pa se tudi pozivi k prepovedi oziroma prekinitvi prodaje orožja tej državi.

Prodajo orožja je v središče svojega razmisleka o odzivu na Hašokdžijev umor postavil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, ne želi ogroziti "milijona delovnih mest" (številko je sicer večkrat spreminjal močno navzgor), ki naj bi jih zagotovila prodaja orožja Savdski Arabiji v vrednosti 110 milijard dolarjev, pri čemer gre v veliki večini pravzaprav zgolj za namere nakupa orožja, ne pa tudi dejanske pogodbe. V okviru teh potencialnih poslov po Trumpovem obisku Savdske Arabije maja leta 2017 sta se namreč Riad in Washington do zdaj dogovorila za orožarske posle v vrednosti "le" okoli 14,5 milijarde dolarjev.

Največji kupec ameriškega orožja je ravno Savdska Arabija. Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI), ki spremlja vojaško porabo po svetu in ima na tem področju najcelovitejše podatke, so savdski nakupi orožja med letoma 2013 in 2017 predstavljali 18 odstotkov celotne ameriške prodaje orožja v tem obdobju.

Tretji največji vojaški proračun na svetu
Savdska Arabija je v letu 2017 porabo za vojaške namene, kar vključuje plače, operativne stroške, administracijo, gradnjo infrastrukture in nakupe orožja ter opreme, povečala za 9,2 odstotka na 69,4 milijarde dolarjev. To pomeni, da je imel Riad lani tretji največji vojaški proračun na svetu (po ZDA s 610-milijardnim in Kitajsko z 228-milijardnim). Savdska Arabija za vojsko namenja kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), daleč največ med 15 državami z največjo vojaško porabo. Za primerjavo - leta 2016 so članice EU-ja za vojaške namene v povprečju namenile 1,3 odstotka BDP-ja, ZDA pa 3,1 odstotka.

Med letoma 2013 in 2017 je bila Savdska Arabija drugi največji uvoznik orožja na svetu, njen uvoz orožja pa je v tem obdobju v primerjavi z obdobjem 2008-2012 narasel za 225 odstotkov. Podatki SIPRI-ja kažejo, da je do precejšnjega porasta savdskega nakupa orožja prišlo po letu 2015, ko je Savdska Arabija skupaj z nekaterimi arabskimi zaveznicami, predvsem Združenimi arabskimi emirati, vstopila v državljansko vojno v sosednjem Jemnu, kjer se bori proti hutijevskim upornikom.

Riadu praktično vse orožje od ZDA in članic Unije
Po letu 2015 Savdsko Arabijo z orožjem po ZDA v največji meri opremlja Velika Britanija. Guardian poroča o prodaji v vrednosti 5,9 milijarde dolarjev v tem obdobju, pri čemer so savdski nakupi med letoma 2013 in 2017 predstavljali kar 49 odstotkov britanskega izvoza orožja. Pomemben vir orožja za Savdsko Arabijo je tudi Francija, od katere je Riad v obdobju 2013-2017 kupil 3,6 odstotka svojega orožja (61 odstotkov orožja v tem obdobju je kupil od ZDA, 23 pa od Velike Britanije). Savdska Arabija kupuje velike količine orožja še od Španije, Italije, Švice, Nemčije in Kanade. Tako več kot 98 odstotkov svojega orožja uvozi ravno iz ZDA in evropskih držav.

"Ogrožena" prodaja orožja
Po umoru Hašokdžija pa je vsaj majhen del tovrstnih poslov (začasno) ogrožen. Kanadski premier Justin Trudeau je namreč zagrozil z odpovedjo večmilijonskega orožarskega posla s Savdsko Arabijo, Nemčija pa je začasno ustavila prodajo novega orožja tej državi. "Nujno je treba pojasniti, kaj se je zgodilo," je glede umora novinarja dejala nemška kanclerka Angela Merkel. "Strinjam se z vsemi tistimi, ki pravijo, da do prodaje orožja, čeprav je ta že zdaj omejena, v trenutnih okoliščinah ne more priti," je dodala. Odločitev naj sicer ne bi vplivala na že odobren izvoz orožja v Savdsko Arabijo, ki je drugi največji tuji kupec nemške vojaške opreme.

Ni prvič, da Nemčija napoveduje prekinitev prodaje orožja Savdski Arabiji. V začetku leta je takšno odločitev sprejela zaradi njene vpletenosti v vojni v Jemnu, takrat pa naj bi prekinitev prodaje orožja veljala za vse države, ki sodelujejo v tem konfliktu. A septembra je Berlin vendarle odobril prodajo orožja Savdski Arabiji v vrednosti več kot 400 milijonov dolarjev. Zdaj glede vprašanja prodaje orožja Riadu nemška kanclerka poziva k "enotni evropski rešitvi oziroma odzivu vseh članic EU-ja".

Odnosi članic Unije do tega vprašanja pa se močno razlikujejo. Medtem ko vodijo Švedska, Belgija in Finska (ob njih tudi Norveška, ki ni članica) politiko neprodaje orožja savdski kraljevini, je francoski predsednik Emmanuel Macron pozive k ustavitvi prodaje orožja tej državi označil za "čisto demagogijo". Razumljivo. Francija je namreč po podatkih francoskega obrambnega ministrstva med letoma 2008 in 2017 Riadu, drugemu največjemu kupcu francoskega orožja, prodala za 12,6 milijarde dolarjev orožja. Samo v letu 2017 je Pariz izdal dovoljenje za prodajo orožja Savdski Arabiji v potencialni vrednosti 16,7 milijarde dolarjev, je poročal Reuters.

Pomembna oboroževalka Savdske Arabije je tudi Španija. Septembra je Madrid po prvotni odločitvi vlade Pedra Sáncheza o zaustavitvi prodaje 400 lasersko vodenih raket, za katero se je dogovorila prejšnja konservativna vlada, prodajo vendarle odobril. Njen preklic bi namreč ogrozil veliko večjo prodajo petih vojaških ladij v vrednosti 1,8 milijarde evrov. Španski časnik El Periódico je poročal, da je Španija Savdski Arabiji med letoma 2015 in 2017 prodala za nekaj več kot milijardo dolarjev orožja.

Bolj enotnega mnenja glede prodaje orožja Savdski Arabiji kot članice Unije je Evropski parlament. 25. oktobra so poslanci in poslanke tako s 325 glasovi za in le enim proti sprejeli sicer nezavezujočo resolucijo, ki poziva k enotni uveljavitvi prepovedi prodaje orožja Savdski Arabiji na ravni celotnega EU-ja. Povod za tokratno resolucijo je bil umor Hašokdžija, v njej pa je parlament ponovil svoj poziv k embargu na prodajo orožja vsem vpletenim v vojni v Jemnu.

Spomnimo, koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije se očita množično kršenje mednarodnega humanitarnega prava v Jemnu. Organizacije za zaščito človekovih pravic, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, Savdsko Arabijo in koalicijo, ki jo vodi, obtožujejo vojnih zločinov, bombardiranja civilne infrastrukture in ubijanja ter poškodovanja civilistov. Po podatkih Sveta ZN-a za človekove pravice je bilo v tej državi med marcem 2015, ko se je začelo posredovanje koalicije, in avgustom 2018 ubitih 6.592 civilistov, ranjenih pa 10.470. Pri tem je večina teh žrtev posledica zračnih napadov koalicije, ki jo vodi Savdska Arabija, ugotavlja Svet ZN-a.

Prodaja orožja kljub lastnim zavezam
Področje prodaje orožja na ravni EU-ja ureja t. i. skupno stališče (ang. common position), pravno zavezujoč dokument iz leta 2008, ki med drugim določa pogoje, pod katerimi lahko članice izdajajo dovoljenja za izvoz orožja. Dokument tako odreja, da so "države članice odločene preprečiti izvoz vojaške tehnologije in opreme, ki bi lahko služila notranji represiji ali mednarodni agresiji ali bi prispevala k regionalni nestabilnosti". Eden od pogojev je spoštovanje človekovih pravic v državi prejemnici orožja in njeno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Kot še piše v dokumentu, naj se dovoljenje za izvoz vojaške opreme ne izda, če obstaja "jasno tveganje, da bo izvožena vojaška tehnologija uporabljena za notranjo represijo" ali "verjetnost, da bo vojaška tehnologija ali oprema uporabljena za kaj drugega kot za legitimno državno varnost in obrambo prejemnice".

Slovenija v Savdsko Arabijo orožja oziroma vojaške opreme praktično ne izvaža. V obdobju med letoma 2004 in 2017, za katerega je ministrstvo za obrambo objavilo podatke, je bilo le nekaj manjših pošiljk orožja in opreme, za katere pa Slovenija ni prejela denarja. Leta 2010 je bilo v Savdsko Arabijo poslanih nekaj kosov, ki spadajo v kategoriji "oklepna in zaščitna oprema, konstrukcije in komponente zanjo" ter "sestavni deli, polizdelki in nedokončani izdelki za vojaško orožje in opremo", a je bila njihova vrednost v evrih ocenjena na 0, namen pošiljk pa je bil "testiranje". Takšen primer je tudi v letih 2013 in 2014, ko je bilo iz Slovenije poslanih skupno 3.500 kosov "streliva in naprav za nastavljanje vžigalnikov in posebej zanje zasnovanih komponent". Tudi v teh primerih je šlo za "testiranje".


Zločini v Jemnu le del dolgega seznama

Pri tem so zločini, ki jih v okviru koalicije v Jemnu izvaja Riad, le eden od očitkov na račun savdskih oblasti. Human Rights Watch (HRW) je na ta seznam uvrstil tudi zatiranje aktivistk za ženske pravice. Tik preden so ženske v državi dobile pravico do vožnje, so oblasti tako aretirale 13 vidnih aktivistk. Ob tem Savdska Arabija ženske državljanke praktično obravnava kot mladoletne ljudi. V državi je namreč v veljavi t. i. skrbniški sistem, po katerem ženske za pridobitev potnega lista, poroko, potovanje in podobne dejavnosti potrebujejo odobritev moškega skrbnika, običajno moža, očeta ali brata, lahko pa tudi sina.

Tudi Hašokdžijev umor ni izjema v odnosu Riada do kritikov režima. HRW izpostavlja dolgo zgodovino zatiranja disidentov in aktivistov tako znotraj kot zunaj meja Savdske Arabije.

Ob tem so tarče režima tudi višje pozicionirani člani kraljeve družine, vladni uslužbenci ali poslovneži. Oblasti so tako zaradi obtožb korupcije v zadnjem letu aretirale skoraj 400 ljudi in jih brez ustreznih pravnih postopkov zadrževale v poslopju sicer prestižnega hotela v Riadu. Režim naj bi od zaprtih tako izsilil več milijard dolarjev.

Problematična je tudi lani sprejeta protiteroristična zakonodaja, ki vsebuje ohlapne in dvoumne definicije terorističnih dejanj. Predvideva tudi pet do desetletne zaporne kazni za posredno ali neposredno prikazovanje kralja Salmana ali prestolonaslednika Mohameda bin Salmana "na način, ki žali religijo ali pravičnost".

HRW je obsodil tudi prepoved javnega prakticiranja katere koli religije razen islama v savdski kraljevini ter njeno "sistematično diskriminacijo" muslimanskih manjšin, predvsem šiitov.

"Načelni pragmatizem" EU-ja
Zakaj EU s Savdsko Arabijo kljub omenjenim problematikam "posluje kot običajno", morda pojasnjuje junija 2016 sprejeta Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, v kateri se EU sicer zavezuje k spodbujanju svetovnega reda, temelječega na pravilih. Pri tem naj bi Unijo in njene članice vodila "jasna načela", ki izvirajo "toliko iz realistične ocene aktualnega strateškega okolja kot idealističnih želja po boljšem svetu". 56-stranski dokument tako med drugim vpeljuje pojem "načelnega pragmatizma", ki naj bi v prihodnjih letih vodil zunanje delovanje Unije.

EU bo vodil "močan občutek odgovornosti", tako znotraj Evrope kot v okoliških regijah, zagotavlja strategija, ki dodaja, da je Unija "zavezana svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu, ki zagotavlja človekove pravice". Čeprav besedilo med drugim določa tudi, da bo EU "okrepila skupna pravila glede politik izvoza vojaške opreme in tehnologije", pa dejstvo, da so bile tudi v letu po sprejemu tega dokumenta njene članice poleg ZDA glavne dobaviteljice orožja za Savdsko Arabijo, nakazuje, kje se konča "načelnost" in začne "pragmatizem".