Plaz ugibanj o obstoju t. i. non-paperja se je sprožil na začetku tedna, ko je portal politicki.ba poročal, da je premier Janša Janez predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu februarja ali marca izročil dokument, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma "dokončanje razpada Jugoslavije".

Janša je o tem dejal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu tako težko februarja ali marca letos kar koli izročil. Poudaril je, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo EU-ja za države Zahodnega Balkana".

Na zunanjem ministrstvu so kot edini neuradni dokument, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, navedli hrvaški dokument s konca lanskega leta o evropski perspektivi o BiH-u. To je v sredo dejal tudi minister Anže Logar in zagotovil, da se strategija Slovenije do Zahodnega Balkana ni spremenila.

Tudi Evropska komisija z domnevnim dokumentom ni seznanjena, stališče EU-ja do mej v regiji pa da je jasno – ničesar ni treba spreminjati.

Portal Necenzurirano pa je pridobil omenjeni non-paper. Dokument z naslovom Zahodni Balkan – pot naprej so po njihovih informacijah v Michelovem kabinetu prejeli februarja. Kdo ga je spisal, ni razvidno – je brez glave in podpisa, niti po navedbah portala tega uradno ni mogoče izvedeti. Do Michela naj bi prišel mimo uradne diplomatske pošte.

Po zatrjevanju njihovih virov zagotovo ni nastal na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. "Del njegove vsebine naj bi po nekaterih informacijah spisali v Budimpešti. Kljub temu se v bruseljskih diplomatskih krogih o njem govori kot o 'slovenskem' dokumentu, saj naj bi Janšev kabinet sodeloval pri njegovem pošiljanju na različne naslove," poroča portal.

V Bruslju vztrajajo, da dokumenta niso videli

V Bruslju medtem različni viri še naprej zatrjujejo, da neuradnega dokumenta niso videli. Visoki diplomatski viri v EU-ju pa so poudarili, da spreminjanje meja v regiji "ni dobra ideja, saj bi to odprlo Pandorino skrinjico".

V Michelovi tiskovni službi so na vprašanja, ali oziroma kdaj so dokument prejeli in kako komentirajo njegovo vsebino, do zdaj povedali le, da prejetja dokumenta ne morejo potrditi.

Fajonova svari pred "razdiralno politiko" glede Zahodnega Balkana

Premikanje meja na Zahodnem Balkanu bi bilo izjemno nevarno, je v izjavi za medije opozorila predsednica SD-ja Tanja Fajon. "V času, ko bi morali spodbujati sodelovanje, povezovanje, se med nekaterimi evropskimi voditelji pojavlja veliko nacionalističnih teženj, promoviranje razdiralnih idej, ki z nediplomatskimi potezami še dodatno obremenijo že zaskrbljeno prebivalstvo," je evropska poslanka komentirala neuradni diplomatski dokument, t. i. non-paper, o mejah na Zahodnem Balkanu.

Glede domnevne vpletenosti slovenske vlade v nastanek neuradnega dokumenta je dejala, da je ne bi presenetilo, če bi kakšna od nacionalističnih idej prišla tudi iz Slovenije. Ob tem pa je pojasnila, da gre pri t. i. non-paperjih pogosto za zapiske z različnih sestankov in teh je v resnici bistveno več, kot jih zaokroži v javnosti. "Bi me pa skrbelo, če bi bila kakršna koli od teh idej, ki je na teh skicah in papirjih brez naslovnika, glave ali podpisa, neki del uradne politike države oz. uradne politike v nastajanju," je povedala.

"Tem nacionalističnim in razdiralnim politikam je treba reči ne," je poudarila.

Prepričana je še, da je dokument, tudi če ni uraden in ni nastal v Sloveniji, državi že povzročil ogromno škodo, zato je predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, naj čim prej predstavi svoje stališče in stališče Slovenije glede držav Zahodnega Balkana, zlasti do Bosne in Hercegovine.

Poudarila je pomembnost evropske perspektive za Zahodni Balkan, vse izzive bi bilo treba reševati po mirni poti, obenem pa krepiti sobivanje in sodelovanje med ljudmi v regiji ter politične in gospodarske vezi. V tem smislu je pozvala k začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo že pred poletjem, obenem pa bi morala Slovenija kot svoj strateški cilj zasledovati evropsko perspektivo Zahodnega Balkana ter povezovanje in integracijo regije.

Dodik in Vučić ne vesta za dokument

Predsedujoči predsedstvu BiH-a in njegov srbski predstavnik Milorad Dodik se je med srečanjem s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu znova zavzel za mirno razdružitev BiH-a. Oba sta pri tem poudarila, da ne vesta za domnevni neuradni dokument o Zahodnem Balkanu.

Dodik je poudaril, da ideja o mirni razdružitvi Bosne in Hercegovine ni nova. "Vsi se strinjajo z dejstvom, da BiH takšen, kakršen je, ne more več obstajati. In če ne more več obstajati, bi bilo dobro, da se pogovarjamo o mirnem razhodu," je povedal v Beogradu, kjer je prevzel srbsko donacijo cepiva proti covidu-19. Ponovil je, da se zavzema za "miren, ne pa vojaški razhod". Dodal je, da od Vučića pričakuje, da "sprejme takšen koncept", razume pa njegova stališča do odnosov v regiji, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a je dejal še, da ni videl neuradnega dokumenta, ki naj bi ga Janša poslal v Bruselj. Prav tako ne ve, ali ta dokument sploh obstaja. Tudi srbski predsednik je poudaril, da ne ve niti za neuradni dokument niti za kakršno koli pobudo za mirno razdružitev BiH-a. "Naš odnos do BiH-a je znan – spoštujemo njegovo celovitost in suverenost, kjer ta institucionalno obstaja," je dejal na srečanju z Dodikom.

Kakšni so predlogi v dokumentu?

Dokument v uvodu omenja težave z "nerešenimi nacionalnimi vprašanji Srbov, Albancev in Hrvatov", ki so izbruhnile po razpadu Jugoslavije. Kot ključna nerešena vprašanja izpostavlja trenutno težko predstavljivo evropsko perspektivo Srbije in Kosova, medtem ko da je članstvo BiH-a v EU-ju mogoče v celoti izključiti; prazen prostor naj bi izkoristila Turčija, ki je povečala vpliv v BiH-u in v Severni Makedoniji, razen Turčije in še nekaterih pa naj z razmerami v BiH-u ne bi bil zadovoljen nihče.

Kot rešitve predlagajo združitev Kosova in Albanije, češ da se na Kosovu želi 95 odstotkov prebivalstva združiti z matičnim albanskim narodom, položaj pa da je podoben v Albaniji. Srbski del Kosova bi glede na dokument po zgledu Južne Tirolske dobil poseben status.

Kot drugo rešitev dokument navaja združitev večine ozemlja Republike Srbske s Srbijo, češ da bi bilo tako "mogoče v pretežni meri rešiti srbsko nacionalno vprašanje". V tem primeru je Srbija pripravljena soglašati z združitvijo Kosova in Albanije, piše.

Rešitev "hrvaškega nacionalnega vprašanja" pa vidijo v združitvi večinsko hrvaških kantonov v BiH-u s Hrvaško ali s podelitvijo posebnega statusa hrvaškemu delu BiH-a, prav tako po vzoru Južne Tirolske.

Bošnjaki bi glede na navedbe v dokumentu s tem dobili neodvisno delujočo državo in prevzeli polno odgovornost zanjo. Na referendumu bi ljudje odločali med vstopom v EU ali prihodnostjo zunaj EU-ja.