Med državami, ki odločno zavračajo sprejemanje prosilcev za azil, so Madžarska, Poljska in Avstrija. Foto: EPA
Med državami, ki odločno zavračajo sprejemanje prosilcev za azil, so Madžarska, Poljska in Avstrija. Foto: EPA

Uredba o upravljanju azila in migracij ter uredba o azilnih postopkih po navedbah švedskega predsedstva Svetu EU-ja predstavljata glavna stebra reforme azilnega sistema. Poleg tega sta ključna za dobro ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo, so zapisali na Twitterju.

Stališče Sveta EU-ja o predlogu uredbe o upravljanju azila in migracij med drugim vključuje določbo o t. i. obvezni solidarnosti med državami članicami. V skladu s tem bi morale manj obremenjene članice sprejeti določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Če tega ne bi želele storiti, pa bi morale tej članici plačati določen znesek.

Da se Slovenija strinja s tem solidarnostnim okvirjem, je že med zasedanjem povedal slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, ki je napovedal podporo kompromisnemu predlogu o uredbah.
Zdaj se bo Svet EU-ja o predlogih teh dveh uredb pogajal z Evropskim parlamentom, ki je svoja pogajalska izhodišča že sprejel.

Sorodna novica Poklukar o avstrijskem nadzoru na meji: "Gre za popolnoma nerazumen ukrep"

Iskanje ravnovesja

Voditelji so iskali ravnovesje med zahtevami sredozemskih držav, ki zahtevajo več solidarnosti pri reševanju prihodov prosilcev za azil, in tistimi, ki odločno zavračajo sprejemanje. Med prvimi sta predvsem Italija in Grčija, med drugimi pa Madžarska, Poljska in Avstrija.

"Ta obsežni sveženj sem predstavila pred skoraj tremi leti. Zaradi velikega napredka v času francoskega, češkega in zdaj švedskega predsedstva je zdaj od tega maratona ostalo samo še sto metrov. Smo zelo blizu tega, da danes dosežemo dogovor. Pričakujem, da bodo članice opravile še teh nekaj metrov in ga tudi dosegle," je ob prihodu na zasedanje povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Da je danes dan, ko je mogoče doseči dogovor, je poudarila tudi švedska ministrica Stenergard. "Mislim, da smo tako blizu, da ni sprejemljivega razloga, da ne bi opravili še preostanka poti," je povedala.

Ministri so imeli na dnevnem redu tudi poročilo o stanju schengenskega območja, v katerem je Bruselj opozoril, da je pripravljen uporabiti pravna sredstva proti državam, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah. Tega med drugim že več let na meji s Slovenijo izvaja Avstrija.