Države EU-ja so predlani za socialno varnost porabile 19,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), sledili so zdravje (sedem odstotkov BDP-ja), splošne javne storitve, kot so zunanje zadeve in servisiranje javnega dolga, (šest odstotkov BDP-ja), izobraževanje (4,6 odstotka BDP-ja) in gospodarske zadeve (4,4 odstotka BDP-ja), je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.

Največji delež sredstev so za socialno varnost namenili na Finskem (24,1 odstotka BDP-ja) in v Franciji (23,9 odstotka BDP-ja). Najmanj 20 odstotkov BDP-ja je delež za to vloženih sredstev znašal tudi na Danskem, v Italiji in Avstriji. Na drugi strani so za socialno varnost najmanj porabili na Irskem (devet odstotkov). V Sloveniji je bilo za socialno varnost porabljenih 16,7 odstotka BDP-ja.

V okviru socialne varnosti je bilo leta 2018 največ sredstev v EU-ju namenjenih za pokojnine, in sicer 10,4 odstotka BDP-ja. Največja poraba je bila v tem smislu zabeležena na Finskem (13,6 odstotka BDP-ja), v Franciji in Italiji (13,3 odstotka BDP-ja), Grčiji (13,2 odstotka BDP-ja) ter Avstriji (12,4 odstotka BDP-ja), najmanjša pa na Irskem (3,2 odstotka BDP-ja). V Sloveniji je delež za pokojnine znašal 13,3 odstotka.

Javna poraba za zdravstvo je bila v obravnavanem letu po izračunih statistikov v Uniji največja na Danskem (8,3 odstotka BDP-ja), v Avstriji (8,2 odstotka BDP-ja) in Franciji (8,1 odstotka BDP-ja). V Sloveniji je bila pri 6,6 odstotka BDP-ja.

Za splošne javne storitve so medtem največ namenili v Grčiji in na Madžarskem (8,3 odstotka BDP-ja), Finskem (osem odstotkov) in v Italiji (7,9 odstotka), medtem ko smo v Sloveniji za to porabili 5,3 odstotka BDP-ja.

Nadpovprečno vlaganje v izobraževanje

V izobraževanje so največ vložili na Cipru (9,9 odstotka BDP-ja), Madžarskem (7,7 odstotka BDP-ja), v Bolgariji in na Hrvaškem (6,7 odstotka BDP-ja) ter v Belgiji (6,6 odstotka BDP-ja). Slovenija je za izobraževanje namenila 5,4 odstotka BDP-ja, s čimer je presegla povprečje EU-ja.

Med področji z najmanj vloženimi sredstvi v Uniji se je znašla tudi zaščita okolja. Za to je bilo predlani namenjeno le 0,8 odstotka BDP-ja. Več kot odstotek BDP-ja so v okolje vložili le na Nizozemskem (1,4 odstotka BDP-ja), v Belgiji in Grčiji (1,3 odstotka BDP-ja) ter na Malti (1,2 odstotka BDP-ja). Slovenija je bila pri tovrstni porabi precej pod povprečjem, delež, izražen v BDP-ju, je bil le 0,5-odstoten.