Komisija se je na skrbi glede dvojne kakovosti hrane doslej odzvala tudi z dodatnimi pojasnili glede zavajajočih praks, z vzpostavitvijo enotne metodologije za preverjanje živilskih izdelkov, smernicami v pomoč nacionalnim oblastem pri uporabi evropske potrošniške in živilske zakonodaje, s finančnim vložkom okoli 4,5 milijona evrov in s preverjanjem izdelkov po EU-ju. Foto: Reuters

Pri devetih odstotkih primerjanih izdelkov se je sestava razlikovala, čeprav je bila sprednja stran embalaže teh izdelkov enaka. Še 22 odstotkov izdelkov z različno sestavo je imelo podobno sprednjo stran embalaže, kaže analiza, ki jo je opravilo Skupno raziskovalno središče, znanstvena služba Evropske komisije.

V večini primerov je sestava izdelka ustrezala temu, kako je bil izdelek predstavljen. Pri 23 odstotkih izdelkov so ugotovili povsem enako sestavo in povsem enako sprednjo stran embalaže, pri 27 odstotkih pa različno sestavo, a tudi različne sprednje strani embalaže.
Raziskovalci ugotavljajo, da študija ni pokazala značilnega geografskega vzorca pri uporabi enake ali podobne embalaže za izdelke z različno sestavo. Poleg tega razlika v sestavi pri preverjanih izdelkih ne pomeni nujno razlike v kakovosti tega izdelka.

Izpostavljajo tudi, da vzorec ni reprezentativen za širok spekter živilskih izdelkov, ki so na voljo na trgu EU-ja.

Prav tako poudarjajo, da pri tej analizi ne gre za kakovost hrane niti za vprašanje varnosti hrane, temveč za zaznavanje potrošnikov. To, da so avtorji študije zaznali razlike pri tretjini izdelkov, je pomembno, čeprav ni potrjena razlika v kakovosti izdelkov med vzhodom in zahodom, saj takšnih razlik na notranjem trgu ne bi smelo biti, pojasnjujejo v Evropski komisiji.

Zdaj so na potezi nacionalni organi, da analizirajo vsak posamezen primer in presodijo, ali gre za zavajajočo prakso, ki je z evropsko potrošniško zakonodajo prepovedana.
V skladu z zakonodajo EU-ja velja, da lahko trženje blaga kot povsem enakega blagu, ki se trži v drugi državi članici, pri čemer ima to blago bistveno drugačno sestavo ali lastnosti, pomeni nepošteno in nezakonito zavajanje potrošnikov, če take prakse ni mogoče upravičiti z zakonitimi in objektivnimi razlogi.

Pri študiji je sodelovalo 19 članic Unije: Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Španija, Nizozemska in Slovenija.

Preverjanje je temeljilo na usklajeni metodologiji. Vse članice EU-ja so pozvali, naj zberejo informacije o sestavi izbranih živilskih proizvodov na njihovih trgih. 19 jih je predložilo informacije o 113 izdelkih blagovnih znamk proizvajalcev in o 15 izdelkih trgovskih blagovnih znamk.

Kakšne razmere so na 19 trgih?

Študija bo zagotovila boljšo podlago za razpravo o neenotni kakovosti v EU-ju, vendar pa so potrebni nadaljnji koraki in raziskave, da bi bila ocena bolj reprezentativna in da bi se bolje razumela povezava med sestavo in kakovostjo, še izpostavljajo v Bruslju.

Raziskava opisuje razmere na trgih 19 sodelujočih držav v obdobju raziskave – od novembra do decembra lani. Izbor izdelkov so predlagale članice, pri čemer so upoštevale pritožbe, ki so jih obravnavali nacionalni organi ali združenja za varstvo potrošnikov.

Objavljen je bil tudi nov razpis za zbiranje predlogov s skupnim proračunom 1,26 milijona evrov, katerega namen je okrepiti zmogljivosti potrošniških organizacij za preskušanje izdelkov in odkrivanje morebitnih zavajajočih praks. Rok za prijavo predlogov je 6. november 2019.

Primerjava kakovosti hrane v EU