Britanska premierka Theresa May napoveduje oblast in moč v rokah britanskih izvoljenih institucij. Foto: Reuters
Britanska premierka Theresa May napoveduje oblast in moč v rokah britanskih izvoljenih institucij. Foto: Reuters
Brexit
Vladajoči konservativni poslanci so razdeljeni glede odnosa, ki naj ga Velika Britanija ohrani z EU-jem po izstopu. Foto: EPA

Premierka je to napovedala za BBC. Doslej je sicer pojasnjevala le, da tega člena ne bo sprožila letos. Sprožitev člena pomeni začetek največ dveletnega procesa izstopa iz EU-ja.

Napovedala je tudi zakon, s katerim bo razveljavljen zakon iz leta 1972, ki je sploh omogočil vstop Velike Britanije v EU. A treba bo počakati na uveljavitev 50. člena Lizbonske pogodbe.

Z razveljavitvijo zakona iz leta 1972, ki se bo zgodila šele z izstopom Velike Britanije iz EU-ja po uveljavitvi omenjenega 50. člena, se bo tudi končala prevlada evropske zakonodaje nad britansko, poroča BBC. Velika Britanija bo tako spet postala "suverena in neodvisna država", razveljavitev omenjenega zakona pa bo predstavljala šele prvo fazo tega procesa, je v intervjuju za britanski časnik Sunday Times dejala premierka. Časnik je zapisal, da bo predlog zakona vložen aprila ali maja naslednje leto.

"Moč in oblast bodo spet prevzele izvoljene institucije naše države," je dejala. "S tem se bo prevlada evropske zakonodaje v Britaniji končala." Z razveljavitvijo zakona iz leta 1972 se bo tudi končala pristojnost Evropskega sodišča za Veliko Britanijo.

Mehek prehod
Minister, zadolžen za izstop države iz Unije, David Davis je napovedal kontinuiteto v tranziciji. Tako bodo namreč prenesli evropsko zakonodajo v domačo na dan, ko bo Velika Britanija formalno zapustila Unijo, nato pa bo parlament naknadno razveljavil zakone, ki bodo nepotrebni, poroča Reuters.

Davis bo na konferenci Konservativne stranke v nedeljo zatrdil, da se z izstopom iz EU-ja v državi ne bodo zmanjšale delavske pravice oziroma "pravice zaposlenih". Zavrnil bo ocene, da želi vlada izkoristiti izstop iz EU-ja za okrnitev delavskih pravic, saj naj bi britanska zakonodaja zagotavljala več teh pravic, kot so minimalni evropski standardi, na primer na področju dopusta in porodniškega dopusta.

Trdi in mehki brexit
Konservativni poslanci so razdeljeni na t. i. trdi brexit in mehki brexit. Prvi zagovarjajo, da ostane Velika Britanija zunaj enotnega evropskega trga, da bi ohranila popoln nadzor nad priseljevanjem, zagovorniki drugega pristopa pa menijo, da mora država ostati v prostotrgovinskem območju, pri čemer bi se morala prilagajati nekaterim pravilom EU-ja.