Nemški zunanji minister Heiko Maas je prišel na delovni obisk v Slovenijo, kjer ga je prvi sprejel zunanji minister Anže Logar. Nemčija, ki je prvega julija prevzela polletno predsedovanje Svetu EU-ja, predseduje v trojki s Portugalsko in Slovenijo. Portugalski minister Augusto Santos Silva je sodeloval prek videopovezave.

Ministri so veliko pozornosti namenili prihodnjim izzivom in iskanju rešitev, ki jih bo nujno prilagoditi pandemiji covida-19. "To bo nova realnost, ki jo je treba upoštevati in prilagoditi nadaljnje sodelovanje," je na tiskovni konferenci po srečanju dejal Logar.

Maas je medtem izrazil upanje, da se bo uspelo Evropski uniji izogniti drugemu valu. Prepričan je, da so se v zadnjih mesecih nabrale številne izkušnje tako na ravni posameznih držav kot EU-ja, izboljšalo se je tudi medsebojno usklajevanje.

Maas o možnosti vnovičnega zapiranja mej po EU-ju

Namignil je na vnovično zapiranje meja med državami, če se bo kje epidemiološka slika drastično poslabšala. Pri tem je izpostavil, da je lahko infekcijsko dogajanje tudi med državami različno, in če je v eni državi EU-ja ali tretji državi epidemiološka slika slaba, je nujno ukrepati.

Silva, ki je na srečanju sodeloval virtualno, je imel podobno stališče kot Maas do pripravljenosti na drugi val. Dodal je, da so zdaj pripravljeni na omejitev manjših izbruhov brez zapiranja gospodarskih panog.

Logar je še poudaril, da so na pobudo Slovenije v program tria predsedovanja Svetu EU-ja dodali pripravo kriznih načrtov za primer pandemije ali kibernetskih napadov, ki bi lahko omogočili ustrezno zakonodajo in boljšo pripravljenost.

Janša Maasu predstavil položaj v boju proti novemu koronavirusu

V nadaljevanju dneva sta Maasa v Ljubljani sprejela še slovenski premier Janez Janša in predsednik države Borut Pahor. Janša in Maas sta se dotaknila predvsem trenutnega stanja v boju proti novemu koronavirusu. Predsednik vlade je ministru predstavil situacijo v naši neposredni soseščini in ga seznanil z ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada. Minister Maas je kot dva glavna izziva nemškega predsedovanja Svetu EU-ja izpostavil čimprejšnji dogovor o večletnem finančnem okviru in skladu za obnovo ter dogovor o Brexitu, s katerim naj bi sklenili nemško predsedovanje Svetu EU-ja.

Minister je poudaril, da je z obiskom Ljubljane skušal jasno pokazati, da ne gre samo za nemško predsedovanje, temveč za predsedovanje tria, kjer igrata Portugalska in Slovenija zelo pomembno vlogo in bosta nadaljevali nemško začeto delo.

Janša za primerno obdavčitev digitalne ekonomije

Predsednik vlade Janša je podprl nemške prioritete. Izpostavil je poudarek, ki ga je Slovenija vnesla v program tria, namreč nujnost okrepitve naše skupne pripravljenosti na spopadanje s pandemijami. Glede večletnega finančnega okvira in sklada za obnovo pa je izpostavil potrebo po zagotovitvi virov za poplačilo obveznic, s katerimi bo EU financiral ta sredstva; pomemben vir predstavlja vse bolj razvijajoče se digitalno gospodarstvo, zato je smiselno začeti razpravo o primerni obdavčitvi digitalne ekonomije na EU-ravni. Predsednik vlade je obudil še spomin na prvo slovensko predsedovanje Evropskemu Svetu in Svetu EU-ja leta 2008 in na zelo dobro in tesno sodelovanje z Nemčijo in Portugalsko. Oba sogovornika sta izrazila prepričanje, da bomo tovrstnemu tesnemu in dobremu sodelovanju priča tudi v tokratnem triu.

Pahor Maasu zaželel veliko uspeha pri predsedovanju Svetu Evropske unije

Osrednja tema pogovora med Pahorjem in Maasom pa je bil začetek predsedovanja Zvezne Republike Nemčije Svetu Evropske unije in sodelovanje s Slovenijo v triu predsedujočih držav. Predsednik Pahor je dejal, da bodo med najzahtevnejšimi nalogami nemškega predsedovanja uskladitev evropskega proračuna za prihodnje obdobje in sklada za okrevanje, zaključek pogovorov z Združenim kraljestvom, problematika migracij, širitev EU-ja in vladavina prava. Sogovornika je seznanil z načrti za srečanje voditeljev pobude Brdo – Brijuni Process ob 10. obletnici pobude in s svojimi pogledi na razmere na Zahodnem Balkanu. Predsednik Pahor je sogovorniku zaželel veliko uspeha v predsedovanju Nemčije Svetu Evropske unije.

Angela Merkel: Prvi odzivi bolj nacionalni kot evropski

Pandemija in z njo povezani gospodarski zlom je največji izziv v zgodovini Evrope, je pred prevzemom evropskega krmila izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je za Radio Slovenija poročala Sandra Krišelj, je kanclerka v nastopu v nemškem parlamentu priznala, da je pandemija razkrila, da so bili prvi odzivi, tudi nemški, bolj nacionalni namesto evropski. Razkrila je krhkost povezave.

Zdaj je na mizi, tudi na pobudo Nemčije, sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov za najbolj prizadete države in regije. Nemčija napoveduje tudi poglobitev sodelovanja držav članic v boju proti pandemiji za učinkovit evropski zdravstveni sistem, samooskrbo z zaščitno opremo, le tako bodo meje lahko ostale odprte.

Kako se bodo delila sredstva?

Način delitve denarja je ena od več odprtih točk. Treba bo najti kompromis tudi o 1100-milijardnem večletnem finančnem okvirju EU-ja. Za Francijo, Italijo in denimo Španijo je pomembna solidarnost, Nemčija se tega očitno zdaj bolj zaveda, prepričati bo treba Avstrijo, Nizozemsko, Švedsko in Dansko.

Ena izmed dilem v povezavi s tem je, ali izplačila pogojevati s spoštovanjem demokratičnih standardov v državah članicah. Pomembno poglavje, ki se bo zavleklo v Portugalsko in nato slovensko predsedovanje, pa je reforma evropskega azilnega sistema, vendar tu Nemčija želi postaviti obrise, konkretno reformo pa bi izpeljali naslednji predsedujoči.

Pred tem pa Nemčijo čakajo še neodložljiva pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Unije in evropska zelena pogodba, ki je tako za kanclerko Angelo Merkel kot predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zelo pomembna.