Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po koncu predstavil sklepe
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po koncu predstavil sklepe "virtualnega vrha". Voditelji so izrazili močno odločenost, da v prizadevanju za zajezitev epidemije in spopadanju z njenimi posledicami delujejo skupaj, pri čemer je na prvem mestu skrb za zdravje in varnost ljudi. Foto: Reuters

Vrh voditeljev je zasedal prek videokonference. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po vrhu ponovil, kar je zapisal v vabilu voditeljem na zasedanje pred dvema dnevoma. Voditelji so se po Michelovih besedah dogovorili, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev evropskega sklada za okrevanje, ki mora biti "dovolj velik" ter usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope.

Von der Leynova: Okrepiti moč evropskega proračuna
Evropsko komisijo so zadolžili za analizo natančnih potreb in pripravo konkretnih predlogov glede sklada za okrevanje in sprememb prihodnjega večletnega proračuna, v katerih naj tudi pojasni povezavo med obema instrumentoma. Neuradno se sicer kot rok za pripravo konkretnih predlogov za sklad omenja 6. maj, a uradno tega ni nihče potrdil. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kot časovni okvir za nov proračunski predlog omenila drugi ali tretji teden v maju. Von der Leynova je sicer potrdila, da nameravajo okrepiti moč evropskega proračuna, ki je po njenem prepričanju edini pravi instrument za zagotovitev okrevanja evropskega gospodarstva od hudih posledic pandemije.

Voditelji potrdili 540-milijardni fiskalni sveženj
Je pa vodja evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno, tvitnil, da se bo evroskupina znova sešla v prihodnjih dveh tednih in nadaljevala delo glede sklada za okrevanje, kar potrjuje omenjeni neuradni rok. Obenem so voditelji pričakovano podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov in načrt za okrevanje, ki sta ju pripravila Michel in von der Leynova, ter dogovor finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi pripravljeni do 1. junija.

Za Conteja napredek, Macron in Merkel bolj zadržana
Italijanski premier Giuseppe Conte je ocenil, da predstavlja dogovor vrha o pomoči zaradi pandemije novega koronavirusa velik napredek. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem napovedal še težka pogajanja, nemška kanclerka Angela Merkel pa še naprej zavrača t. i. koronske obveznice.

Kaj je prinesel vrh Evropske unije?

Janša: Brez solidarnosti hude politične posledice
"Če bo premalo solidarnega ukrepanja, lahko to privede do hudih političnih posledic,"
pa je po vrhu opozoril slovenski premier Janez Janša. Izrecno je poudaril težek položaj turističnega sektorja in pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda za turistične zmogljivosti in storitve na ravni EU-ja, tako da bi se vzpostavilo potrebno zaupanje in s tem omogočilo delovanje te pomembne panoge.

Načrt za okrevanje: štiri načela in štiri prioritete

"Koronastandardi" za reševanje turizma
Na turizem je premier opozoril tudi v tvitu med zasedanjem, v katerem je zapisal: "Če želimo letos rešiti vsaj del turistične dejavnosti, nujno potrebujemo 'koronastandarde' za posamične gostinske in turistične kapacitete. Tudi ali predvsem na ravni EU. Marsikaj bo drugače v turizmu, a mnoge rešitve vendarle obstajajo." Janša je tudi pozdravil odločitev voditeljev, da hrvaško predsedstvo 6. maja organizira videokonferenčni vrh z državami Zahodnega Balkana, ki so po njegovem prepričanju v zdajšnjih kriznih razmerah potrebne naše okrepljene pozornosti.

2000 milijard evrov vreden sklad za obnovo?
Kot je za TV Slovenija iz Bruslja poročal Igor Jurič, se močno iskri ob oblikovanju sklada za obnovo, ki naj bi po koncu epidemije pomagal evropskemu gospodarstvu na noge. Po nekaterih ocenah bi morali zbrati do 2000 milijard evrov. A stališča članic se zelo razlikujejo glede načina, kako ga napolniti.

Italijani ne želijo ESM-ja, Nemci pa ne skupnih obveznic
Italijane kar zmrazi, če pomislijo, da bi denar prišel iz Evropskega reševalnega sklada (ESM), s katerim je tesno povezan pojem trojke, po drugi strani pa Nemce spreleti srh ob omembi skupnih obveznic.

Kompromis: Denar iz večletnega proračuna
In na tej točki se v daljavi megleno kažejo obrisi tipičnega evropskega kompromisa. Denar bi skušali zagotoviti prek večletnega evropskega proračuna, konkretne predloge pa naj bi pripravila Evropska komisija. Nemčija je že napovedala, da je v okrepljen proračun pripravljena plačati več kot do zdaj, je sklenil Jurič.