V nekaterih delih Francije že več mesecev ni deževalo. Foto: Reuters
V nekaterih delih Francije že več mesecev ni deževalo. Foto: Reuters

V Franciji je bilo letos padavin manj kot običajno že pozimi in spomladi, prvi vročinski val pa je državo prizadel že maja.

Od Alp do vinorodnih pokrajin Burgundije in Bordeauxa dežja niso videli že mesece, v najbolj prizadetih predelih že več tednov velja prepoved zalivanja, ljudje so ostali tudi brez pitne vode. Prebivalci jo dobivajo v steklenicah, živalim jo dovažajo v cisternah.

Z znatnim primanjkljajem vlažnosti tal se spoprijema približno 46 odstotkov ozemlja Evropske unije, piše v poročilu Evropske komisije, na 11 odstotkih pa že veljajo izredne razmere, ko je zaradi pomanjkanja vode prizadeta tudi vegetacija.

Zaradi suše bo Francija ob Romuniji, Španiji, Portugalski in Italiji letos ob velik del pridelka, med državami, v katerih so razmere skrb vzbujajoče, pa je po ocenah Bruslja ob Nemčiji, Poljski, Madžarski in Hrvaški tudi Slovenija.

Ker so prizadeti pretoki rek, še opozarjajo v Bruslju, bodo potrebni izredni ukrepi, proizvodnja energije v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah, ki ležijo ob rekah, je bila junija v več državah, med njimi v Franciji in Italiji, nižja od povprečja za obdobje med letoma 2015 in 2021.

V hidroelektrarnah pa je po podatkih Bruslja proizvodnja elektrike manjša na Norveškem, v Španiji, Romuniji, Črni gori in Bolgariji.

Suša ogroža polovico ozemlja EU-ja